Že zakon o dvojnem označevanju cen je predvidel nekatere izjeme, ki so iz dvojnega označevanja izvzete, dodatne izjeme pa določa še pravilnik ministrstva za gospodarstvo.

Med zakonske izjeme sodijo na primer bencinske črpalke, kataloška prodaja, prodajni avtomati, kmetje, oddelki mesnice, delikatese, ribarnice in kruha, vendar tudi ti niso popolnoma brez obveznosti. Zakon zanje določa posebne pogoje, osnovna zahteva je vidna objava centralnega paritetnega tečaja.

Zakaj sploh izjeme?
Ministrstvo se je za določitev dodatnih izjem odločilo zato, ker je, potem ko je bil zakon že v postopku sprejemanja v DZ-ju, prejelo dodatne pobude nevladnih institucij, je za MMC pojasnila tiskovna predstavnica gospodarskega ministrstva Lejla Kogej.

Med te izjeme sodijo primeri, v katerih bi bilo dvojno označevanje cen izrazito predrago ali bi povzročilo velike tehnične zaplete.

Med izjemami, ki jih določa pravilnik, so mejne prodajalne, označevanje cestnine, ter letalski, železniški in cestni prevozniki.

Novega pravilnika, ki bi dosedanjim izjemam dodal nove, zaenkrat ni na vidiku, vendar pa ta možnost ni izključena, če bi se za izjeme pojavili novi utemeljeni razlogi.

Kako pa na splošno?
Splošno pravilo dvojnega označevanja pa je, da je dvojna označitev cene potreba tam, kjer gre za ponudbo, kot jo opredeljuje 22. člen Obligacijskega zakonika. Ko gre le za vabilo k ponudbi ali oglas izdelka ali storitve, dvojno označevanje ni zakonsko zahtevano, je še pojasnila Kogejeva.