Madžarski parlament je v torek potrdil novi zakon, ki prepoveduje "promoviranje homoseksualnosti" v izobraževanju in na vseh prostorih, kjer so prisotni mladoletni, uvaja seznam organizacij, ki lahko poučujejo o spolu, in prepoveduje določene knjige.

13 evropskih držav je novo madžarsko zakonodajo v današnji izjavi obsodilo kot očitno obliko diskriminacije in stigmatizacijo oseb LGBTIQ na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izražanja.

Zakonodaja tudi očitno krši svobodo izražanja, zapisano v listini EU-ja o temeljnih pravicah, so zapisali v izjavi.

Pod izjavo so se ob pobudnici Belgiji podpisali še Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska. Podpisali so jo ministri za evropske zadeve omenjenih držav na današnjem srečanju v Luxembourgu.

Evropsko komisijo so pozvali, naj uporabi vsa orodja, ki jim ima na voljo. Med njimi je tudi predložitev zadeve Sodišču EU-ja, da se zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo.

Razprava o madžarskem zakonu je "danes vzela precej časa", je na novinarski konferenci povedala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Kot je dejala, komisija pregleduje zakon in analizira, ali in kako ta morda krši evropsko zakonodajo, saj se nanaša med drugim na izobraževanje, svobodo izražanja in vprašanje diskriminacije. "To terja nekaj časa. Dajte nam čas in prišli bomo z rešitvijo, ali obstaja zakonska podlaga za sprožitev postopka," je dejala na novinarsko vprašanje.

Szijjarto: To je zakon proti pedofiliji

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je sicer ob prihodu na današnje zasedanje zavrnil obsodbe na račun zakona. Pojasnil je, da zakon ni uperjen proti nobeni skupnosti na Madžarskem, pač je to zakon proti pedofiliji in za zaščito otrok.

Slovenija bo s predsedovanjem stopila v položaj "nevtralnega pogajalca"

Slovenija, ki jo je na zasedanju Sveta EU-ja za splošne zadeve zastopal državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, se izjavi ni pridružila.

"Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Svetu EU-ja. Zavedamo se razlik med ureditvami in stališči držav članic na različnih področjih. Vstopamo v položaj nevtralnega pogajalca, katerega cilj je iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU-ja in dosegati zbliževanje pogledov pri obravnavanih skupnih temah. V tem kontekstu bo Slovenija sprejemala tudi odločitve o morebitnih pridružitvah različnim izjavam posameznih držav članic oziroma skupin članic EU-ja," je glede stališča Slovenije pojasnil Dovžan, so sporočili s stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.

Jourova se veseli razprav o vladavini prava pod slovenskim predsedovanjem

Madžarska je bila sicer danes skupaj s Poljsko tudi predmet zaslišanja po postopku 7. člena pogodbe o EU-ju o pravni državi in vrednotah Unije. Razprava je bila priložnost za to, da so članice zastavile vprašanja in se seznanile s stališči obeh držav.

Zadnje zaslišanje s Poljsko je potekalo decembra 2018, z Madžarsko pa leto kasneje. Od takrat se je zgodilo mnogo stvari, večina od njih pa še naprej vzbuja zaskrbljenost, je opozorila Jourova.

Poudarila je še pomembnost današnje razprave o vladavini prava v Svetu in se pri tem zahvalila portugalskemu predsedstvu za to, kot tudi za izjemno delo in dobro predsedovanje nasploh. Ob tem je dodala, da se že veseli naslednje priložnosti za razpravo na to temo kmalu pod slovenskim predsedovanjem EU-ju.