Evropa s svojim znanjem in strokovnjaki skuša obdržati vodilni položaj v nekaterih panogah industrije, vendar se kljub razvitosti srečuje z določenimi družbenimi izzivi – kot je (v Sloveniji še posebej pereč) beg možganov. Prav zato Evropska unija znotraj svojih meja spodbuja odličnost in povečevanje udeležbe v izobraževanju, saj izobraženi posamezniki veliko prispevajo tako k družbi kot tudi znanosti, delajo z družbo in za njo.

Z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki I. gimnazije v Celju smo se pogovarjali o znanstvenih zmogljivostih Evropske unije, kako ta deluje na področju znanosti in kako je znanost financirana, saj ima inovativnost osrednje mesto v strategiji Evropske unije za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. Države članice naj bi do leta 2020 za raziskave in razvoj namenile tri odstotke BDP-ja, kar bi v EU-ju ustvarilo 3,7 milijona delovnih mest in povečalo letni BDP za skoraj 800 milijard evrov.

Program Horizon 2020
Eden ključnih inovacijskih ukrepov na področju znanosti je program Obzorje 2020 (Horizon 2020), ki je do danes največji program Evropske unije za raziskave in inovacije. Omenjeni program bo utiral poti za velike zamisli iz laboratorija na trg, kar bo prineslo še več želenih prebojev, odkritij in svetovnih novosti. Evropska unija je za sedemletno obdobje projekta namenila približno 80 milijard evrov, ta znesek pa bodo še povečale zasebne in državne naložbe, ki jih bo projekt pritegnil.

Program se osredotoča na pospeševanje pretoka idej med znanstveno in gospodarsko sfero, s čimer želi Evropska unija olajšati uporabo znanstvenih dosežkov pri oblikovanju novih izdelkov in storitev, majhnim in srednjim podjetjem pa ponuja tudi lažji dostop do evropskih sredstev.

Znanstveni napredek Evropske unije
Osrednje mesto v strategiji EU-ja za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja imajo prav inovacije. Tako je povezava s pobudo Unija inovacij usmerila dejavnosti v reševanje najpomembnejših izzivov: energija, prehranska varnost, podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Ob tem namerava EU vzpostaviti tudi enoten evropski raziskovalni prostor, ki bo raziskovalcem omogočil delo kjer koli v Uniji in povečal čezmejno sodelovanje. Pri znanstvenem napredku bo pomembno tudi vprašanje, katere prednosti bo Sloveniji prineslo to, da je postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije, in kaj vse pomenijo uspehi slovenskih raziskovalcev v Cernu.

Visokošolsko izobraževanje
V oddaji smo znanost, ki je bila vodilna tema oddaje, povezovali tudi z evropskim visokošolskim prostorom. Evropski parlament je na tem področju v zadnjih letih pridobil precejšnjo moč pri oblikovanju politik izobraževanja, izpostavili pa bomo predvsem tesno sodelovanje med državami članicami ter krepitev evropskih razsežnosti, ki jih mladim omogoča program Erasmus+. Pomembno področje, s katerim se mora spopasti evropska politika, je tudi prehajanje mladih iz študijskih klopi na trg dela.

Nocoj je bila z nami tudi evropska poslanka Romana Tomc, razprava se po končani šesti tekmovalni oddaji nadaljuje na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu - skupaj z dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Kranj ter Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.