Osredotočili so se na testiranje in medsebojno priznavanje testov, cepiva in cepljenje ter preprečevanje tretjega vala oziroma usklajevanje odpravljanja ukrepov proti pirjenju novega koronavirusa v drugem valu.

Neuradni viri poročajo o tem, da ima predlog o večjem usklajevanju testiranja široko podporo, zlasti glede hitrih antigenskih testov kot dopolnilu testom PCR. Ursula von der Leyen izpostavlja, da je potrebno sprejeti skupna merila za kakovost omenjenih testov.

EU bi lahko cepivo dobila še letos

EU bi lahko še letos odobrila dve cepivi proti novemu koronavirusu, ki ju preizkušajo Pfizer in BioNTech ter Moderna, je napovedala predsednica komisije. Evropska agencija za zdravila (EMA) bi lahko podala pogojno dovoljenje za trženje že v drugi polovici decembra, je pojasnila. Da bi lahko bilo cepivo v Evropi na voljo decembra ali kmalu po novem letu, je potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je opozoril na rast števila ljudi, ki cepivu ne zaupajo, in pozval k ustreznemu obveščanju. Veliko voditeljev je po neuradnih informacijah opozorilo na logistične izzive glede cepiv in na potrebo po čim boljši pripravljenosti na trenutek, ko bo cepivo odobreno.

Sproščanje ukrepov bo predvidoma počasno

Odpravljanje koronskih omejitev bo zelo počasno, da bi se izognili napakam iz prvega vala, sta poudarila Michel in von der Leynova. "Vsi želimo praznovati božič in novo leto, a to moramo storiti varno," je dejal Michel.

Von der Leynova je napovedala, da bo komisija pripravila predlog za postopno in usklajeno sproščanje ukrepov, izpostavila pa je še, da bodo zagnali pilotni projekt enotnih obrazcev za lokacijo potnikov, ki naj bi v prihodnje olajšali potovanja in prispevali k lažjemu čezmejnemu sledenju stikom okuženih. Cilj je, da je enoten pristop nared do konca leta, je pojasnila.

Angela Merkel bo skušala poiskati kompromis s Poljsko in Madžarsko

Nemška kanclerka Angela Merkel je obvestila kolege iz drugih članic, da bo poskušala v prihodnjih dneh v pogovorih s Poljsko in Madžarsko najti sprejemljivo rešitev za potrditev svežnja za okrevanje Unije po pandemiji covida-19.

Nemška kanclerka Merklova je po zasedanju povedala, da je slovenski premier Janez Janša pozval vse voditelje k prizadevanjem za kompromis, kar je tudi v interesu nemškega predsedstva.

Voditelji članic so madžarski in poljski blokadi svežnja v vrednosti 1840 milijard evrov namenili le 15 minut na začetku videokonference, poleg Merklove pa so govorili le še voditelji Slovenije, Poljske in Madžarske ter predsednik Evropskega sveta.

"Problem je velik in resen in reševali ga bomo resno in zavzeto," je dejala nemška kanclerka po končanem vrhu. O časovnem okviru ni želela ugibati. Zavrnila pa je možnost, da bi Madžarski in Poljski kakor koli grozili z možnostjo odvzema glasovalnih pravic. "O tem sploh ni govora. Moja dolžnost je, da najdem pot do rešitve," je dejala.

Sorodna novica Mojmir Mrak: "Velike slike o tem, kam naj bi Slovenija šla, nimamo"

Madžarska in Poljska sta blokirali dva dela svežnja, ker se ne strinjata s pogojevanjem razdeljevanja sredstev z upoštevanjem vladavine prava.

Neuradno je sicer slišati, da se, čeprav je očitna prioriteta načrt A, torej zagotoviti dogovor o celotnem svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje večletni proračun in sklad za okrevanje, pripravlja tudi načrt B, ki je za zdaj osredotočen na pripravo medvladnega sporazuma za sklad za okrevanje, s katerim bi zaobšli veto Madžarske in Poljske.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po neuradnih informacijah pred zasedanjem vzpostavil stik z vsemi delegacijami, da bi zagotovil, da razprava na videokonferenci ostane "pod nadzorom".

V Bruslju poudarjajo, da ne podcenjujejo resnosti položaja in verjamejo, da je treba julijski dogovor voditeljev izvesti čim prej, a za izvedbo tega dogovora je potreben sporazum.

Voditelji so v razpravi sicer govorili tudi o usklajevanju v boju proti pandemiji, ki je osredotočena na medsebojno priznavanje testov, cepiva in preprečevanje tretjega vala.

Madžarska pred vrhom ponovila svoje stališče

Madžarska je nekaj ur pred začetkom vrha potrdila, da vztraja pri blokadi več kot 1800 milijard vrednega svežnja. "Če se vprašanje glasi, ali bo premier Viktor Orban vložil veto, je odgovor ne, saj ga je že vložil," je na spletni novinarski konferenci dejal vodja premierjevega kabineta Gergely Gulyas.

Orban je o tem v pismu obvestil tudi vodstvo EU-ja in nemško kanclerko kot predsednico vlade predsedujoče Svetu EU-ja.

Možnosti, da bi na današnjem vrhu prek videopovezave lahko razbili blokado, so po besedah Gulyasa "na 10-stopenjski lestvici enake ničli", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poljski parlament zahteva ponovna pogajanja

Spodnji dom poljskega parlamenta je nekaj ur pred vrhom EU-ja podprl veto vlade na sveženj za okrevanje. Poljski poslanci so v resoluciji pozvali tudi vlade članic EU-ja, naj se vrnejo za pogajalsko mizo in poiščejo dogovor, ki bo "spoštoval suverene pravice držav članic".

V 460-članskem spodnjem domu parlamenta je vladni predlog podprlo 236 poslancev, 209 jih je bilo proti, eden se je vzdržal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes na Facebooku zapisal, da Poljska nasprotuje "samovoljnemu merilu za vrednotenje t. i. vladavine prava". Ponovil je, da ne morejo sprejeti tega mehanizma EU-ja v tej obliki, saj bo vodil do prevlade političnih in samovoljnih meril nad poglobljeno analizo.

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je Nemčijo in EU obtožil, da skušata izvesti revolucijo in oblikovati "eno evropsko državo s sedežem v Bruslju ali morda Nemčiji". Poljska pa po njegovem mnenju brani svojo in suverenost drugih članic.

Odzivi pred vrhom: Romunski Orban nasprotuje madžarskemu

Romunski premier Ludovic Orban se je medtem distanciral od stališča svojega madžarskega soimenjaka.

"Blokada sprejemanja odločitve o načrtu za okrevanje negativno vpliva na celoten EU, vključno z državljani Madžarske in Poljske," je romunski premier v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP odgovoril na vprašanje, ali ima kakšno sporočilo za madžarskega premierja.

"V interesu vseh, vključno z madžarskimi državljani, je, da je načrt za okrevanje sprejet čim prej, saj bo vsak Madžar, skupaj z državljani drugih držav, imel korist od tega," je poudaril.

Kurz: Vladavina prava je temelj za izplačevanje sredstev

"Reforme in vladavina prava so temelj za izplačevanje sredstev EU-ja. Ne smemo privoliti v kompromise in moramo natančno nadzorovati, čemu je namenjen denar," je avstrijski kancler Sebastian Kurz zapisal na Twitterju.