Evro je trenutno uradno plačilno sredstvo v 20 državah s skupaj približno 341 milijoni prebivalcev. In kaj nas čaka? Bo plačevanje z gotovino izpodrinilo elektronsko plačevanje?

Uvedbo evra je v Prvem dnevniku komentiral nekdanji premier Anton Rop, ki se, kot je dejal, spominja "predvsem obdobja, ko smo šli iz območja tolarja v evro in smo fiksirali tečaj. To je bilo precej dramatično, ker smo vedeli, da od trenutka, ko bomo šli v to čakalnico za evro, praktično ni več nobenih stopinj prostosti za višjo rast cen v Sloveniji kot v drugih državah. V nasprotnem primeru bi zmanjšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva. To se je zgodilo junija 2004 in potem je imela Slovenija približno dve leti časa, da je dokazala, da lahko deluje v takem okolju. To je dokazala, se je pokazala, zato je prva med novimi članicami EU-ja potem tudi dobila evro."

Evro je ena od najpomembnejših valut. "Če pogledamo zadnje številke Evropske centralne banke, vidimo, da je približno 20 odstotkov vseh rezerv vseh centralnih bank na svetu v evrih in da približno 32 odstotkov vseh transakcij na svetu poteka v evrih," je poudaril Anton Rop. To po njegovem mnenju pomeni, "da smo del zelo pomembnega denarnega območja in da lahko tudi sokreiramo denarno politiko v evroobmočju. Evro ostaja ena od najpomembnejših svetovnih valut."

Čeprav smo tudi mi dobili svoje, prave slovenske evre, na katerih so slovenski simboli, med drugimi France Prešeren in Primož Trubar, pa se je tudi evro v zadnjem obdobju spopadel z izzivom čedalje manjšega obsega gotovinskega poslovanja. Anton Rop pravi: "Ta trend se bo nadaljeval. Navsezadnje Evropska centralna banka vodi poseben projekt digitalnega evra in morda bomo kmalu imeli tudi digitalni evro, ki bo še dodatno zmanjšal obseg poslovanja z gotovino."

Evro, inflacija in konkurenca

Zadnje mesece tudi evrsko območje pretresa visoka stopnja inflacije. Slovenija kot del območja proti inflaciji seveda ni odporna, a napovedi so dobre, Anton Rop ugotavlja: "Znane so napovedi, tako Evropske centralne banke kot Urada za makroekonomske analize in razvoj, da se bo inflacija v letošnjem letu umirila. Sicer ne toliko kot drugje znotraj evroobmočja. So pa najbolj rasle cene v tistih sektorjih, ki niso najbolj izpostavljeni konkurenci, zlasti mednarodni. In očitno tu prihaja do določenih strukturnih sprememb, kar se tiče cene storitev na področju zdravstva in izobraževanja."

Evro zahteva, kar Slovenci znajo

Ne glede na vse je evro dobra zgodba. Prinesel je veliko dobrega, s čimer se strinja tudi Anton Rop, ki pravi: "Nedvomno so prednosti vstopa v evrobomočje številne. Smo del razmeroma stabilnega območja, to pa zagotavlja predvsem slovenskim podjetjem in gospodarstvu večjo predvidljivost, stabilnost in posledično tudi konkurenčnost. Slabost je predvsem za tiste, ki niso dovolj konkurenčni in so potem bistveno hitreje izpostavljeni pritisku mednarodne konkurence. In takrat so v slabem stanju. Evro zahteva od Slovencev, kar Slovenci znajo: da smo boljši, konkurenčni in uspešni. Če smo taki, nam evro zelo in veliko koristi."

V rubriki si poglejte arhivski prispevek Vide Petrovčič o vprašanjih, s katerimi smo se Slovenci ubadali pred uvedbo evra, objavljen v Dnevniku TV Slovenija 19. marca 2004, in
pogovor Elen Batista Štader z nekdanjim predsednikom vlade, Antonom Ropom.