Slovenija in Hrvaška sta z registracijo sporazuma, kar so potrdili tudi na slovenski misiji pri Združenih narodih, tako izpolnili še zadnjo obveznost iz 11. člena arbitražnega sporazuma. Kot so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve,pa registracije mednarodnih pogodb predstavljajo tudi obveznost držav po mednarodnem pravu, po 102. členu Ustanovne listine Združenih narodov.

Ustanovna listina registracijo sporazumov zahteva zaradi spodbujanja večje odprtosti in odprave tajnih sporazumov. Registracija pri Združenih narodih tako pomeni, da se lahko države nanjo sklicujejo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu in pred drugimi organi Združenih narodov. Evidenco tovrstnih dokumentov vodi sekretariat ZN-a in jih tudi objavi.

Postopki bodo stekli, ko bo Hrvaška končala pogajanja
Arbitražni sporazum sta po večmesečnih pogajanjih ob posredovanje Evropske komisije in takratnega švedskega predsedstva Uniji 4. novembra 2009 podpisala slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor. Po nekaterih zapletih - sporazum je bil v Sloveniji dvakrat presojan na ustavnem sodišču in nato podprt na referendumu - sta novembra lani državi izmenjali noti, s tem pa tudi končali postopek sprejemanja oziroma ratifikacije sporazuma.

Postopki, predvideni v arbitražnem sporazumu, bodo stekli šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, kar naj bi se po zadnjih napovedih zgodilo konec leta. Arbitražno sodišče, v katerega bosta državi imenovali po enega nacionalnega arbitra, skupaj pa bo štelo pet članov, bi nato lahko z delom začelo čez kako leto, medtem ko bo na razsodbo treba počakati najmanj tri leta.