Ashtonova je v Bruslju razkrila seznam 29 imenovanj na visoke položaje v evropski diplomatski službi, ki so jih izbirali v postopkih, začetih spomladi. Slovenija je vložila štiri kandidature.

V drugi krog izbirnega postopka sta se prebila dva slovenska kandidata, za položaja v Makedoniji in Albaniji, in naša država je računala na eno izmed teh mest. A glede na predstavljen seznam je položaj vodje predstavništva v Albaniji zasedel Italijan Ettore Sequi, medtem ko je bil na čelo predstavništva v Makedoniji imenovan Danec Peter Sorensen.

Večina mest starim članicam
Večino mest so zasedli kandidati iz starih članic EU, saj le trije prihajajo iz novih članic, in sicer dva iz Poljske ter eden iz Bolgarije, medtem ko je bil že marca na položaj v Afganistanu imenovan litovski diplomat. Mesto veleposlanika EU-ja v Pekingu je zasedel nemški diplomat Markus Ederer, medtem ko bo Avstrijec Hans Dietmar Schweisgut vodil predstavništvo EU-ja v Tokiu. Nizozemec bo na čelu predstavništva EU v Južnoafriški republiki, Šved pa bo vodil predstavništvo v Pakistanu. V prvem krogu je bilo sicer imenovanih največ - pet - Špancev.

Žbogar globoko razočaran
Zunanji minister Samuel Žbogar je že izrazil "globoko razočaranje, da brez nekega razumnega razloga" v prvem valu imenovanj v evropsko zunanjo službo Ashtonova ni izbrala dveh odličnih slovenskih kandidatov, ki sta se uvrstila v ožji izbor. "Seveda bodo še novi krogi imenovanj, bodo še nove kandidature, tudi predlagali smo že odlične kandidate in jih bomo še v prihodnje in verjamem, da bomo v prihodnje tudi dobili svoje ljudi v evropski zunanji službi," je dejal minister.

"Pričakovali bi bolj tranparentne odločitve"
Poudaril pa je, da vendarle gre za prva imenovanja in bi zato "pričakovali bolj transparentne odločitve, predvsem pa, da se bo upoštevala geografska uravnoteženost, še posebej pri državah, kot je Slovenija, ki v zunanjih službah oziroma zunanjih institucijah EU sploh niso prisotne". Zato Slovenija obžaluje, da je Ashtonova pokazala "premalo političnega posluha za interese manjših novih članic," je dejal.

Pri tem je poudaril, da je evropska zunanja služba, kot so jo začeli sestavljati, "ne izgleda ravno evropsko, izgleda bolj staroevropsko", saj so od novih članic samo tri države dobile svoje predstavnike.