"Že zaradi notranje varnosti moramo vedeti, kdo pride k nam. Kot notranji minister nisem pripravljen privoliti v tveganje glede tega," je za nemški časnik Welt am Sonntag dejal Sobotka.

Ob tem se je zavzel tudi za učinkovito varovanje zunanjih meja Evrope, ki ga po njegovem mnenju države članice EU-ja nedvomno potrebujejo. "Trenutno pa na tem področju ne vidim rešitve, zaradi česar tudi mora prihajati do izjem med posameznimi državami," je dejal.

Za nadzor tudi Merklova
Za podaljšanje mejnega nadzora se je zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Po njenem mnenju je treba nadzor ohraniti, "dokler varnostne sile ne presodijo, da ni več potreben", to stališče pa bo zagovarjala tudi pri Evropski komisiji.

Ta je medtem napovedala, da Nemčija, Avstrija in tri druge države ne bodo mogle podaljšati posebnega dovoljenja za začasni nadzor na notranjih mejah schengenskega območja. Avstrija sicer lahko na podlagi priporočila Sveta EU-ja do 11. novembra izvaja začasen nadzor meje z Madžarsko in Slovenijo. Zaradi večjega prihoda prebežnikov pa je 16. avgusta začela izvajati poostren nadzor na obmejnih območjih več držav, tudi Slovenije.

Začasni nadzor na mejah so države začele uvajati septembra 2015 na vrhuncu begunske krize. Začasno je nadzor mogoč na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga je treba vsakič znova podaljševati.