Pobudnikom, ki želijo, da poslanci prepovejo sklenitev sporazuma med EU-jem in ZDA ter EU-jem in Kanado in mednarodnega sporazuma o trgovini s storitvami, je uspelo pridobiti podporo 8,87 odstotka vseh upravičencev do glasovanja. Največ podpore so izkazali prebivalci Gradiščanske, ki so prispevali 11,77 odstotka vseh podpisov, najmanj pa prebivalci Predarlske (5,4 odstotka).

Po izkazani podpori se je ta pobuda uvrstila na 11. mesto med vsemi 39 v sodobni Avstriji vloženimi državljanskimi pobudami. Pobuda od parlamenta terja, naj z ustavnim zakonom avstrijskim organom prepove podpis oziroma sklenitev katerega koli od treh sporazumov.

Kot razloge za nasprotovanje sporazumom so ponudniki med drugim navedli bojazen, da bi se moč multinacionalk v razmerju do državnih organov še naprej krepila in dosegla kritično točko, poleg tega pa so kritični tudi do odločitve, da pogajanja o sporazumih potekajo za zaprtimi vrati, saj se bojijo, da želi Evropska komisija s tem kaj prikriti.

Nadaljnja pot državljanske pobude še ni povsem znana. Tako niti ni jasno, ali bo parlament ustanovil poseben odbor za obravnavo pobude. Ta bi imel štiri mesece časa, da se do nje opredeli in da pripravi poročilo parlamentu.

Signal evropskim poslancem
Ceto je evropski parlament potrdil sredi februarja, a jo morajo dokončno potrditi še nacionalni in regionalni parlamenti članic Unije. Državljanska pobuda v Avstriji bi lahko po mnenju njenih podpornikov poslala pomemben signal avstrijskim poslancem, pa tudi Evropskemu parlamentu.

TTIP je po mnenju mnogo analitikov po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika praktično padel v vodo, a je vršilec dolžnosti veleposlanika ZDA pri institucijah EU-ja Adam Shub konec marca dejal, da so pogajanja za sklenitev sporazuma še vedno živa. ZDA po njegovih besedah zdaj pregledujejo izpogajano vsebino glede sporazuma.

Tisa je mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami, ki predvideva liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila. Pri tem se odpira predvsem vprašanje liberalizacije naravnih virov, kot je pitna voda. Pogajanja o sporazumu so se začela marca 2013, v imenu članic EU-ja pa se zanje pogaja Evropska komisija. Države si niso postavile roka, do kdaj naj bi sporazum sklenile.