Gerhard Karner je kljub nadzoru na meji zagotovil, da bo promet med poletnimi počitnicami potekal čim bolj nemoteno. Nadaljnji nadzor je utemeljil z besedami, da tihotapske poti vse pogosteje potekajo skozi Hrvaško in Slovenijo, pa tudi skozi Poljsko in Nemčijo, intervju povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Sorodna novica Golob na Dunaju: Podaljševanje nadzora na meji je neupravičeno in neučinkovito

Slovenija sicer avstrijskemu nadzoru na meji nasprotuje in ga označuje za neupravičenega in neučinkovitega. Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Dunaj uvedel leta 2015 na vrhuncu begunske krize, od takrat pa ga na vsakih šest mesecev podaljšuje. Sodišče EU-ja je vmes presodilo, da stalno podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU-ja.

Predsednik vlade Robert Golob je v torek na prvem uradnem obisku Dunaja ponovil stališče Slovenije, da je avstrijsko podaljševanje nadzora na meji neupravičeno in neučinkovito. "Si kdo predstavlja, da bi Slovenija pred turistično sezono vpeljala schengenski nadzor pri vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo? To pove vse o smiselnosti nadzora," je bil do nadzora na meji kritičen Golob.

Avstrijski veto na širitev schengenskega območja

V zvezi z avstrijskim vetom na širitev schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo se medtem, kot je dejal Karner, "ni nič odločilno spremenilo". Sam meni, da je nadzor na mejah s tema dvema državama še naprej potreben.

Glede sporne izpustitve tihotapcev iz zaporov na Madžarskem maja letos, ki je v Avstriji povzročila razburjenje, je Karner dejal, da se je o tem "intenzivno pogovarjal" z madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem. Ta naj bi mu zagotovil, da bodo tihotapci, ki so jih aretirali v skupni policijski akciji obeh držav, še naprej zaprti ter da so bili izpuščeni le tisti, ki so bili v zaporu že dlje časa in so odslužili večji del kazni.

Karner ob tem pričakuje, da bodo druge države EU-ja po zadnjem azilnem kompromisu v Svetu EU-ja pri sprejemanju prosilcev za azil solidarne z Avstrijo, pri čemer je izrecno omenil Madžarsko in Nemčijo. Novi dogovor na ravni EU-ja sicer med drugim predvideva t. i. mehanizem obvezne solidarnosti, tiste manj obremenjene članice, ki ne bi želele sprejeti prosilcev za azil, pa bi plačale znesek 20.000 evrov na prosilca za azil. Do te reforme sta sicer najbolj kritični Madžarska in Poljska.