Na okrogli mizi na Bledu so se voditelji Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Albanije ter Bolgarije pogovarjali o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan. Kljub številnim odprtim bilateralnim vprašanjem so se premierji strinjali glede potrebe po pospešitvi procesa širitve.
"Mi vemo, kaj hočemo, nisem pa prepričan, da vodstvo EU-ja ve, kaj oni hočejo," je bil oster črnogorski premier Dritan Abazović. Kot je povedal, je leto 2030, ki ga je v govoru pred začetkom okrogle mize omenjal Michel, prepozno. Pri tem je spomnil na to, da številni državljani Črne gore živijo in delajo v EU-ju, in se ob tem spraševal, zakaj so v Uniji dobrodošli njihovi ljudje, ne pa tudi države.
Srbska premierka Ana Brnabić je izpostavila podoben pogled, rekoč, da je celotna regija Zahodnega Balkana gospodarsko, kulturno in zgodovinsko del EU-ja. Priznala je, da je v njeni državi močno prisoten evroskepticizem, ob tem pa poudarila občutek nemoči v državah, ki se želijo pridružiti Uniji. Približevanje EU-ju je opisala kot neskončen postopek, saj ne glede na to, kaj storijo, nič ne zadostuje, pri tem pa spomnila na izkušnjo Severne Makedonije, ki je zaradi grške blokade spremenila ime, zdaj pa se spopada z bolgarsko blokado.
Da makedonski primer kaže na nepoštenost postopkov približevanja, je prepričan tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je bil ob bolgarskem kolegu Nikolaju Denkovu eden od dveh voditeljev držav, ki sta že državi članici Unije. Kot je povedal, v Zagrebu menijo, da je ideja, po kateri bi se celotna regija hkrati pridružila Uniji, napačna pot. Namesto tega je pozval, naj Bruselj sledi začrtanim merilom, bilateralnim težavam navkljub. Denkov je branil stališča Sofije, rekoč, da EU ni geografska entiteta, zaradi česar je naloga vseh, da opravijo svojo "domačo nalogo".
"Vojna za pospešek širitvi"
Največja bilateralna ovira v celotni regiji sicer še naprej ostaja vprašanje Kosova, ki ga Srbija obravnava kot del lastnega ozemlja, isto stališče pa ohranja še pet članic EU-ja. Kosovski premier Albin Kurti kljub temu ostaja optimističen glede članstva svoje države, kjer po njegovih besedah obstaja širok družbeni konsenz o pridruževanju Uniji.
Vsi zbrani so pozdravili Michelov govor, pri čemer pa je albanski premier Edi Rama cinično komentiral možnosti za širitev Unije pred letom 2030. Šaljivo se je spraševal, kdo bi moral sprožiti vojno na Balkanu, da bi se postopek širitve pospešil, kot je ruska invazija v Ukrajini Kijevu prinesla napredek na tem področju. Glede na številčnost blejskega panela je dejal, da ostaja "tragično optimističen" glede pristopanja novih članic.
Predsedujoča svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto je prav tako prepričana, da bi Bruselj moral jasneje opredeliti pot do članstva. Makedonski premier Dimitar Kovačevski pa je navedbo o tem, da članstvo v EU-ju po nekaterih anketah podpira polovica njihovih državljanov, označil za uspeh. Glede na ovire, s katerimi se spopada njegova država, je delež po njegovem prepričanju pravzaprav visok.
Michel je v uvodnem nagovoru na 18. BSF-ju v imenu Bruslja dejal, da mora EU, če želi biti kredibilen, govoriti o časovnici. "Pri pripravi strateške agende EU-ja si moramo postaviti jasen cilj. Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev," je dejal.
Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, je Michel dejal, da se bodo morale njihove države posvetiti področjem vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Rešiti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje