Tveganje je povsod, banke so večnacionalne, pravila pa ostajajo nacionalna, je razloge za predlog centralnega nadzora pojasnil Barroso. Enoten nadzornik vseh 6.000 bank, ki poslujejo v evrskem območju, bi bil temelj bančne unije, ki bi se gradila naprej s skupno shemo zavarovanja bančnih vlog in skladom za reševanje bančnih kriz.

ECB: odvzem bančnih licenc, nadzor nad združitvami, preiskave
Evropska centralna banka bi imela pristojnost odvzema bančnih licenc, njihovo izdajo, odobritev in zavrnitev velikih bančnih združitev in preiskavo nepravilnosti v bankah.

Konec nacionalnih pristojnosti v bankah
Če bo predlog komisije sprejet, bo pomenil največji prenos nacionalnih pristojnosti od uveljavitve evra, menijo analitiki.

Gre za visoko ceno, ki pa jo je po prepričanju Bruslja treba plačati zaradi možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz evropskega reševalnega sklada in zaradi zagona drugega programa ECB-ja za odkup državnih obveznic.

Skepticizem članic brez evra
Za sprejetje predloga je potrebno soglasje vseh članic Evropske unije, pri čemer največ dvomov prihaja iz Nemčije, skeptične pa so tudi države članice, ki nimajo evra, saj se bojijo, da bodo v tem primeru pristale v Evropi dveh hitrosti.

Bančna unija je sicer eden od štirih stebrov nove podobe Evropske unije, ki so si jo zamislili t. i. "štirje mušketirji" (predsedniki Evropskega sveta, ECB-ja, komisije in evroskupine). Poleg bančne unije so v projektu še fiskalna unija in okrepljeni ekonomska ter politična unija.

Skepticizem Berlina glede bančne unije je sicer povezan z morebitno premočno vlogo supernadzornika, ker bi imel ta preveliko vlogo pri odločanju o sredstvih iz reševalnega sklada, v katerega največ prispeva prav Nemčija.

Guverner Banke Slovenije dvomi v učinkovit enoten nadzor
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je ocenil, da bo težko zagotoviti enoten nadzor nad vsemi bankami v območju evra, zato predpostavlja, da se bo na koncu uvedel skupni nadzor le nad 150 sistemskimi bankami, nadzor nad drugimi pa bo ostal v rokah nacionalnih nadzornikov. Pričakuje pa poenotenje pravil glede ocenjevanja posojilnega tveganja.

Poenotena pravila po njegovih besedah ne bodo strožja od tistih, ki jih je do zdaj uporabljala Banka Slovenije. Trenutni sistem se mu sicer zdi preveč zapleten in bi ga poenostavil ter določil zgornjo mejo zadolževanja za posamezno banko. Odrekel bi se tudi internim modelom ocenjevanja tveganja po bankah, saj zaradi njih prihaja do izigravanja pravil.

Dosedanje delovanje nadzornikov se po mnenju guvernerja Banke Slovenija ne bo spremenilo, saj ti bankam še naprej ne bodo mogli narekovati posojilnih poslov. Ugotavljalo se bo le preveliko tveganje poslovanja banke in na tej podlagi ukrepalo.

Kranjec je sicer tudi dodal, da predlogov komisije še niso natančno preučili in da v svetu ECB-ja o tem še niso razpravljali.

Poslanci predlog pozdravljajo in problematizirajo
Na predlog so se tudi odzivali evropski poslanci. Čeprav ga po eni strani pozdravljajo, pa ga vidijo tudi kot "problematičnega". Marianne Thyssen (EPP) je tako izpostavila "le" svetovalno vlogo Evropskega parlamenta, ki bi sicer moral soodločati. A kot je dejala, je to vprašanje lahka mogoče rešiti.

Guy Verhofstadt, vodja evropskih liberalcev, pa ne razume, zakaj predlog temelji na medvladni metodi, saj to vidi kot "recept za vzpostavitev vseevropskega nadzornega sistema z eno neuporabno roko".

"Evropska unija mora postati federacija nacionalnih držav"
Barroso je v nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta še dejal, da Evropa potrebuje novo usmeritev in da bi se morala razviti v "federacijo nacionalnih držav", kar pa bi terjalo novo evropsko pogodbo.

Federacija je po mnenju Barrosa nujna, saj se države sicer zatekajo k nacionalizmu in populizmu, ki se napaja iz krize. Kritiziral je ravnanje voditeljev držav in dejal, da ti v Bruslju podprejo pomembne odločitve, doma, v svoji državi pa jih nato rušijo. Pozval je k "evropeizaciji" evropskih volitev leta 2014, k čemur bi lahko evropske politične skupine prispevale tako, da bi vnaprej predlagale svojega kandidata za predsednika komisije.

Za Grčijo bo "točka preobrata" jesen
Barroso je v nagovoru omenil tudi Grčijo in dejal, da bo zanjo jesen "točka preobrata" in dodal, da verjame, da bo Grčija, če bo izpolnila zaveze o reformah, ostala v območju evra. Grčija mora v letih 2013 in 2014 privarčevati še 11,5 milijarde evrov, da bi dobila naslednji obrok posojila za 31 milijard evrov.

Odzivi slovenskih poslancev
Na Barrosov nagovor o stanju v uniji in predlog glede enotnega nadzornega mehanizma za banke so se danes odzvali evropski poslanci Milan Zver, Romana Jordan in Mojca Kleva.

Milan Zver (SDS/EPP) je na spletni strani SDS zapisal, da z zanimanjem čaka leto 2014, ko bi naj bil predstavljen nov model EU, to je demokratična federacija nacionalnih držav. Po njegovem mnenju je Barroso dobro združil novo vizijo EU s krizno realnostjo. Evropski parlament je bančno unijo predlagal že pred dvema letoma, pravi, a če želimo rezultate," potrebujemo resnično, ambiciozno in transparentno bančno unijo," je zapisal.

Enotni mehanizem za nadzor je po Zverovem mnenju šele začetek zgodbe, zato je pomembno, da se bo povečala vloga ECB. Zver še pravi, da je trenutno pomembno predvsem, da v EU "držimo skupaj in sodelujemo", in da je treba sprejete dogovore in obveze izpolniti.

Romana Jordan (SDS/EPP) je Barrosov nastop označila kot prizadevanja za več EU. Pravi, da je Barroso "pokazal veliko optimizma, pa tudi voditeljske sposobnosti", ter dal vtis, da ve, kam želi popeljati EU, in da bo Evropska komisija pod njegovim vodstvom to tudi uresničila.

Kot odgovor na krizo je že prišlo do dogovora o tesnejšem sodelovanju na področju gospodarske in fiskalne unije, prav razmere v Sloveniji pa da dokazujejo, kako močno je zdravje gospodarstva povezano z zdravjem finančnega sistema, je zapisala Jordanova.

Zato se je zdi potrebno, da ob doslej sprejetih ukrepih in skupni valuti vzpostavijo tudi bančno unijo s skupnim evropskim nadzorom bank. Jordanova pa ocenjuje, da je Barrosov "zagon na določenih področjih morda nekoliko prevelik", saj da "glede na spomine iz nekdanje države nič kaj rada ne slišim o načrtih, da bi se EU premaknila v federacijo držav članic".

Mojca Kleva (SD/S&D) pa ocenjuje, da je bančna unija potrebna in da gre predlog komisije v pravo smer, saj "centraliziran nadzor v času, ko praktično vse evropske banke poslujejo preko nacionalnih meja in nacionalnih zakonov, ne bi smel biti vprašljiv".

Po njenih besedah je treba "prebiti začarani krog", kjer so morale države v krizi z dodatnimi kapitalskimi injekcijami za banke še bolj obremeniti svoje proračune. Poudarja, da mora biti pri nadzoru in saniranju bank ter v procesu vzpostavljanja in izvajanja bančne unije vključen tudi Evropski parlament.

Glede Barrosovega govora pa Kleva pravi, da je "njegove dolgoročne sanje o federalni Evropi" ne prepričajo in da je pričakovala konkreten korak k vzpostavitvi "socialnega pakta", ki bi sovpadal s fiskalnim paktom in paktom za rast, in se osredotočil na problem revščine ter ukrepe za zaposlovanje po vsej Evropi.

G. C.