V oddaji Sprašujemo predsednika je Barroso dejal, da je zgodbo naše države ves čas spremljal in da je Slovenija tista, ki je bila med novimi članicami najuspešnejša. Tako kažeta tudi uvedba evra, ki ga bo prevzela kot prva novinka, in predsedovanje Evropski uniji v letu 2008.

Skupaj s komisarko za komunikacijsko strategijo Margot Wallström Barroso predstavlja t. i. načrt D, kot se imenuje strategija Evropske komisije za premostitev prepada med EU-jem in njegovimi državljani, ki poudarja demokracijo, dialog in razpravo med državljani EU-ja in njenimi institucijami.

Spremembe potrebne
Reforme, ki jih je pripravila slovenska vlada, je Barroso v luči Evropske unije označil za dobre in potrebne. Reforme posameznih držav so potrebne, še pomembnejše kot njihova zasnova pa je njihovo dejansko izvajanje, je še dodal predsednik komisije, ki se v notranjepolitično polemiko ni želel spustiti.

Evropski proračun se da nadgraditi
Na vprašanje ekonomista Mojmirja Mraka o načrtih komisije glede evropskega proračuna je Barroso poudaril, da se mu zdi revizijska klavzula, ki komisiji omogoča prilagajanje proračuna, pomemben korak naprej. V tem trenutku so namreč interesi držav članic zelo različni, sčasoma pa bi se dalo doseči večjo stopnjo soglasja.

Sprememb ne bo čez noč
Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da glavni motiv za doseganje ciljev lizbonske strategije ne leži v proračunu Unije, ki znaša komaj odstotek sredstev na evropski celini, ampak v državah članicah, ki lahko razvoju namenijo bistveno več sredstev. Poleg tega je opozoril, da nenadnih in revolucionarnih sprememb ne gre pričakovati čez noč.

Kriza institucij in Unije?
Na krizo evropskih institucij je opozoril predstavnik Mladih evropskih federalistov Mitja Kandare, ki je pokazal na neučinkovitost njihovega delovanja in na prevelik vpliv nacionalnih interesov držav članic na skupne odločitve Unije.

Barroso je ob tem opozoril, da institucije niso največji problem Evrope, saj se mu pomembnejša od institucij zdi politična zavezanost. V odločitvah je treba iskati tako nacionalni interes kot skupni evropski interes, pomembno pa je doseči zaupanje državljanov v odločitve Skupnosti.

Da Evropska unija nikoli ne bo enonacionalna država z enim jezikom, je poudaril premier Janša. Po njegovem mnenju je to tudi dobro, saj se mu zdi primerneje iskati ravnovesje in sodelovanje med članicami.

Kaj lahko Slovenija stori za Evropo?
Barroso je v odgovoru na vprašanje evropskega poslanca Boruta Pahorja poudaril predvsem vlogo Slovenije kot tiste države, ki lahko pod okrilje Unije pripelje druge države iz svoje regije. Slovenija jih pozna, obenem pa jim je lahko za zgled.

Ambicioznost da, a ne preveč
Evropskemu poslancu Jelku Kacinu, ki je Barrosu svetoval več ambicioznosti pri zagotavljanju sredstev za raziskave in tehnologijo, je Barroso odgovoril, da Unija potrebuje ambicioznost in odgovornost, vendar se je treba zavedati, da je potreben dogovor treh institucij.