Na zasedanju v Luksemburgu ta teden so notranji ministri EU-ja pozvali države Zahodnega Balkana, naj čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečili zlorabe brezvizumskega sistema, s čimer bi lahko še naprej uživale privilegije potovanja v države schengna brez vizumov.

Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengenski prostor brez vizumskega nadzora na notranjih mejah potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je Unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo.

Z odprtjem meja se je v nekaterih članicah EU-ja znatno povečalo število prosilcev za azil iz balkanskih držav. Samo v Nemčiji, na Švedskem, v Belgiji, Švici in Luksemburgu je bilo v zadnjih treh letih kar okoli 32.000 prosilcev za azil s srbskim potnim listom.

Švedski minister za priseljevanje in azil Tobias Billström je povedal, da je bila Srbija leta 2010 po prošnjah za azil pred Afganistanom in Somalijo. V Nemčiji je prosilcev za azil iz Srbije dvakrat več kot iz Afganistana.

Letos je število prošenj za azil z Zahodnega Balkana poraslo kar za 75 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, zato so nekatere države zahtevale ukinitev brezvizumskega režima za Srbijo in druge države v soseščini.

Število prosilcev za azil se okrepi v jesenskem času, saj Romi, ki so najštevilnejši v neutemeljenih prošnjah za azil z Zahodnega Balkana v državah z liberalnimi in dolgimi azilnimi postopki, iščejo zavetje pred zimo.

Ukrepi tudi v članicah
Srbska vlada je takoj po opozorilu ministrov pripravila sveženj ukrepov za boj proti lažnim prosilcem za azil. Načelnik srbske obmejne policije Nenad Banović je povedal, da bo Nemčija na zahtevo Beograda uvrstila Srbijo med varne države, čemur bodo sledile še druge članice EU-ja.

Tako srbski državljani ne bodo mogli zaprositi za azil, če bi se sklicevali na politično opredelitev, in sledila bo samodejna deportacija.

Srbsko ministrstvo za promet bo tudi poostrilo nadzor nad izdajanjem dovoljenj posameznikom za mednarodni promet, poostrili pa bodo tudi nadzor na meji in s tem preprečili izstop iz države tistim, ki ne bodo imeli urejenih papirjev.

Srbija po drugi strani od evropskih držav pričakuje, da bodo skrajšale postopke odločanja za reševanje statusa prosilcev za azil in roke, v katerih imajo ti pravico do dela, pa tudi prepolovitev denarne pomoči.