Svetovna košarkarska zveza se je pred tremi leti odločila, da uvede nov sistem kvalifikacij za največja tekmovanja, kot so evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Cilj te spremembe je bil, da bi bila reprezentancam namenjena večja pozornost, tako da bi jih lahko nacionalne zveze uspešneje tržile.

Toda pri tem je Fiba prišla navzkriž z Evroligo, v kateri nastopajo najboljša evropska košarkarska moštva. Evroliga se je po neuspelih pogajanjih s Fibo odločila, da ne bo spreminjala terminov tekem druge najmočnejše košarkarske lige na svetu zaradi reprezentančnih kvalifikacij za SP v košarki, ki bo leta 2019 na Kitajskem.

"Majhna sprememba bi takoj rešila spor glede koledarja, ki ga je Evroliga naredila tako, da je ignorirala datume kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki so bili objavljeni že leta 2015. Fiba je predlagala praktično rešitev, ki pa je bila zavrnjena. Zamujena je zlata priložnost, da se na pozitiven način reši težava za igralce, reprezentance in navijače," je v sporočilu za javnost zapisala Fiba.

Odločitev Evrolige pomeni, da za reprezentance v nekaterih kvalifikacijskih tekmah ne morejo igrati košarkarji, ki nastopajo v tekmovanjih pod okriljem Evrolige. Kar pomeni, da poleg najboljših evropskih košarkarjev, ki igrajo v ameriški profesionalni liga NBA, za reprezentance ne bodo igrali številni evropski košarkarji, ki sicer nastopajo v Evropi. Slovenska košarkarska reprezentanca bo potem scenariju okrnjena za igralce, kot so, denimo, Luka Dončić, Anthony Randolph, Zoran Dragić, Aleksej Nikolić in Edo Murić.

Evropski poslanci želijo posredovanje Evropske komisije
Spor med Fibo in Evroligo zdaj želijo rešiti tudi evropski poslanci, in sicer tako, da bi zaplet skušala rešiti Evropska komisija.

Skupina 31 evropskih poslancev, med njimi tudi pet slovenskih (Patricija Šulin, Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič in Lojze Peterle), s prvo podpisano hrvaško evropsko poslanko Ivano Maletić od Evropske komisije zahteva, da posreduje pri tem zapletu in omogoči, da bodo košarkarji lahko igrali v državnih reprezentancah.

Pismo so naslovili na predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, na evropskega komisarja za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tiborja Navracsicsa, na evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager in na predsednika Euroleague Commercial Assets S.A.(ECA) Jordia Bertomea.

"Evropski parlament je februarja 2017 sprejel Resolucijo o celovitem pristopu k športni politiki: dobro upravljanje, dostopnost in integriteta 2016/2143, v kateri je med drugim navedeno, da 'imajo nacionalne ekipe ključno vlogo ne le v smislu spodbujanja nacionalne identitete in da navdihujejo mlade športnike, da dosežejo najvišjo raven športne uspešnosti, temveč da spodbujajo solidarnost z množičnimi športi'," so zapisali v pismu.

31 poslancev v pismu še opozarja, da ECA, ki jo obvladuje 11 klubov iz Izraela, Rusija, Turčije, Španije, Grčije, Italije in Litve, s tem, ko preprečuje igranje evroligaškim igralcem za nacionalne reprezentance, krši 101. in 102. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Omenjena člena sta namenjena konkurenčnim pravilom oz. preprečevanju zlorabam prevladujočega tržnega položaja.

Pri izključitvi vodilnih evropskih košarkarjev iz reprezentanc naj bi šlo za monopolistični pristop ECA, ki naj bi kršila tudi svoje prejšnje pisne in ustne zaveze, da "v celoti spoštuje razpored tekmovanj nacionalnih tekmovanj", in da pravila " ne omejujejo niti ne preprečujejo igralcem, da igrajo za svoje nacionalne ekipe. Od Evropske komisije zato pričakujejo, da posreduje, da Evroliga omogoči, da najboljši evropski košarkarji igrajo za nacionalne lige v kvalifikacijah.

Kaj lahko stori Evropska komisija?
Toda ali ima Evropska komisija res kakšne vzvode, da prisili Evroligo, da spremeni termine ligaških tekem zaradi kvalifikacijskih tekem? Nekateri slovenski evropski poslanci menijo, da lahko.

"Evropska komisija ima pristojnost, kadar gre za kršitev prava EU-ja. Tudi športna pravila morajo biti v skladu s pravili konkurence EU-ja (tako je odločilo tudi sodišče EU-ja v zadevi Meca medina in v zadevi Motoe). Zaradi velikega vpliva športa na evropsko ekonomijo pa je uporaba pravil konkurence še kako pomembna. Euroleague je vložila pritožbo na EK zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja FIBA in FIBA EUROPE na evropskem notranjem trgu, s čimer naj bi kršila 102. člen Pogodbe o delovanju EU-ja," je za MMC povedal Milan Zver (SDS) in dodal, da je omenjeni postopek trenutno na stopnji preiskave.

Zver tudi pravi, da glede na pristojnosti Evropske komisije, lahko ta izreče sankcije oz. se odloči, da prepove določeno ravnanje, zahteva vrnitev v prejšnje stanje in/ali pa izreče globo. "Načeloma sicer menim, da ni dobro, da se politične institucije vmešavajo v šport. Razen seveda takrat, ko prihaja do resnih kršitev. Ker je postopek trenutno še v fazi preiskave, je treba počakati na ugotovitve Komisije," še pravi Zver.

Bogovič: Evropska komisija je lahko mediator
Franc Bogovič (SLS) na drugi strani pravi, da sicer EU nima neposrednih pristojnosti, ker Fiba in Evroliga ne spadata pod njeno okrilje, vendar kot povezava 28 držav, ki so dejavno vpete v organizacijo športa, se lahko vključi kot mediator v sporu, saj gre za neposredni interes držav članic po ustrezni zastopanosti nacionalnih reprezentanc na svetovnih tekmovanjih.

"Obe organizaciji namreč delujeta na ozemlju EU in morata tudi slediti pravilom, načelom in zakonodaji, ki jo na ravni športa sprejema skupnost držav članic. V tem primeru vse nakazuje na določeno monopolizacijo klubske košarke v Evropi, ki se trenutno odraža tudi v ovirah za igralce pri igranju za svoje reprezentance. Zato sem prepričan, da lahko od predstavnikov Evropske komisije pričakujemo, da z določenim pritiskom vpletene znova posedejo za isto mizo v pričakovanju konkretnejšega dogovora," meni Bogovič.

Če se to ne bo zgodilo, bodo morale po njegovem mnenju države članice EU-ja resno razmisliti o oblikovanju enotnih zakonskih pravil glede organizacije ekipnih športov v EU-ju, sicer bodo pravila in pogoje evropskih tekmovanj še naprej povečini narekovali klubi iz Turčije, Izraela, Rusije itd.

"V trenutnih razmerah izgubljajo pravzaprav vsi, morda danes košarka, jutri pa se lahko pojavijo zapleti tudi pri nogometu, hokeju, odbojki itd. Evropska unija pa si zato ne more in ne sme privoščiti, da bi se evropski turnirji na ravni nacionalnih reprezentanc spremenili v tretjerazredna tekmovanja, posledično pa bi to pomenilo tudi popolno nekonkurenčnost na svetovni ravni, kot so npr. svetovna prvenstva in olimpijske igre," še poudarja Bogovič.

Tomc: Pritisk na akterje
Nekdanja predsedniška kandidatka in evropska poslanka Romana Tomc pa se je pridružila pismu Evropski komisiji, ker meni, da bi lahko s pozivi na različnih ravneh mogoče dosegli rezultate, ki bodo ugodnejši za vse.

"Evropska komisija ima pristojnosti, če gre za kršitev Pogodbe o delovanju EU. Euroleague je na Komisijo že vložila pritožbo glede kršitev pogojev konkurence, in če bo Evropska komisija (komisarka za konkurenčnost Vestager) ugotovila, da so kršili pogoje notranjega trga, bodo (lahko) sledile tudi sankcije. Ne glede na to, kaj bo ugotovila Komisija, pa je pomembno, da pozivi k dogovoru prihajajo tudi z višje politične ravni, saj se s tem izvaja pritisk na akterje, ki onemogočajo delo reprezentanc. Sicer pa menim, da je bolje, da se politika v šport ne vmešava, če to ni potrebno," pojasnjuje Tomčeva.

Komisija proučuje zadevo
Evropska komisija zadeve za zdaj ne komentira, ker je pač postopek na stopnji proučevanja, so nam pojasnili na slovenskem predstavništvu Evropske komisije. "Komisija je prejela dve pritožbi v zvezi s sporom med Fibo in Evroligo in obe proučuje. Ponovno poudarjamo, da Komisija priznava in spoštuje vlogo mednarodnih športnih zvez, zlasti kar zadeva zaščito zdravja in varnost športnikov ter integriteto tekmovanj. Če obstajajo ustrezna načela dobrega vodenja in se pošteno izvajajo, so deležniki na splošno v dobrem položaju, da razrešijo zadeve glede določanja pravil in notranjega vodenja v posameznem športu," pravijo na Evropski komisiji.

Evropska komisija je že posredovala v primeru drsalcev
Evropska komisija je preteklosti že posegla v športne spore, in sicer glede tekmovanj hitrostnih drsalcev. Mednarodna drsalna zveza (ISU) je namreč hitrostnim drsalcem zagrozila tudi z dosmrtno izključitvijo, če bodo nastopali na mednarodnih tekmovanjih, ki niso pod okriljem Mednarodne drsalne zveze. Šlo naj bi za tekmovanja Ice Derby, ki jih organizirajo Južni Korejci.

Evropska komisija je dobila pritožbo dveh nizozemskih hitrostnih drsalcev in nato lani izdala obvestilo o nasprotovanju pravilom ISU-ja, ker takšna pravila omejujejo podjetniško svobodo športnikom, saj zaradi takšnih pravil niso pripravljeni sodelovati na tekmovanjih, ki jih ne organizira ISU ali njeni člani (nacionalne zveze). To pa preprečuje drugim organizatorjem, da organizirajo alternativna drsalna tekmovanja, ker pač ne morejo pritegniti vrhunskih športnikov.

Obvestilo EK-ja sicer ne prejudicira končnega izida preiskave, toda Mednarodna drsalna zveza bi lahko kršila 101. člen pogodbe EU-ja, ki prepoveduje nekonkurenčna delovanja. Odločitev evropskih varuhov konkurence naj bi bila kmalu znana. Kot je pred dobrim tednom poročal Reuters, naj bi bil neuradno pristojni EU-organ za varstvo konkurence naklonjen drsalcem. Takšna odločitev pa naj bi bila na neki način precedenčna, saj naj bi športnikom omogočala lažje nastope na neuradnih tekmovanjih brez posebne odobritve panožnih športnih zvez.