"To je dober dan za BiH, pa tudi za nas," je dejal državni sekretar na slovaškem zunanjem ministrstvu Ivan Korčok, čigar država trenutno predseduje EU-ju. Predsedujoči svetu ministrov BiH-a Denis Zvizdić pa je v Bruslju dejal, da gre za zgodovinski trenutek za evropsko pot in evropsko prihodnost BiH-a. Po njegovem prepričanju je to ena najpozitivnejših novic za BiH in njegove državljane.

BiH je Bruselj uradno zaprosil za članstvo v EU-ju 15. februarja. Ministri EU-ja so ob tem pozvali Evropsko komisijo, naj pripravi vprašalnik, na podlagi katerega bo ocenila pripravljenost BiH-a za pridobitev statusa kandidatke za članstvo. BiH upa, da ga bo dobil že naslednje leto.

Prihodnost Zahodnega Balkana je v EU-ju
Ministri so ob današnji odločitvi poudarili, da ima Zahodni Balkan v EU-ju prihodnost, da pa je napredek posamezne države v procesu približevanja EU-ju odvisen od njenih naporov pri izpolnjevanju köbenhavnskih meril in pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. BiH so pozvali, naj nadaljuje dogovorjene reforme v korist svojih državljanov, v tesnem sodelovanju z EU-jem in mednarodnimi institucijami, še zlasti na področju socialnih in gospodarskih reform ter vladavine prava.

Komisija bo izvajanje teh reform spremljala, vključno z mehanizmom koordinacije, glede katerega so strani v BiH-u dosegle dogovor avgusta, omogočil pa naj bi skupno nastopanje države v pristopnih pogajanjih z Brusljem.

Primer Sejdić-Finci
Ministri so Komisijo ob tem pozvali, naj pri pripravi mnenja o prošnji BiH-a za članstvo v EU-ju in izpolnjevanju zahtevanih meril posebno pozornost posveti uresničevanju sodbe v primeru Sejdić-Finci.

Gre za tožbo, ki sta jo leta 2006 na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić, državljana BiH-a, ker se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH-a, saj jih po ustavi lahko zasedajo le pripadniki treh konstitutivnih narodov BiH-a - Hrvati, Srbi in Bošnjaki. Sodišče je leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov pri uveljavljanju pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave.

Slovenija podpira BiH na njeni evropski poti
Evropska komisija bo pripravila vprašalnik za pripravo BiH-a na prevzem obsežnega evropskega pravnega reda, znanega tudi kot acquis. Ko bo BiH Komisiji posredoval izpolnjen vprašalnik in bo Komisija ocenila, bo Svet EU-ja odločal o tem, ali naj BiH-u podeli status države kandidatke in ali so izpolnjeni pogoji za začetek pristopnih pogajanj za polnopravno članstvo v EU-ju.

Slovenija že ves čas izpostavlja pomen širitve EU-ja in evropske perspektive za države Zahodnega Balkana, za njihov reformni napredek in stabilnost regije, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Sanja Štiglic, ki je ob tem spomnila tudi na slovenska prizadevanja, ki so prispevala k današnjemu pomembnemu trenutku za BiH.