Evropski poslanci so imeli o vseh treh državah vrsto kritik na počasno izvajanje reform, še posebej ko gre za uveljavljanje vladavine prava.

Med razpravo o Bosni in Hercegovini so poslanci obsodili sovražni govor in oviranje delovanja institucij, spet sta bila v ospredju Milorad Dodik in entiteta Republika Srbska, vse več je tistih, ki razmišljajo o sankcijah.

Med Kosovom in Srbijo so odnosi spet vse bolj zaostreni, potem ko so v Prištini napovedali, da bodo vsi s srbskimi dokumenti za vstop na Kosovu potrebovali posebno potrdilo, ukiniti pa nameravajo tudi srbske avtomobilske tablice na severu.

Beograd in Prištino čaka medsebojni dogovor o prihodnjih odnosih, dialog se kljub posredovanju Unije ne premakne nikamor. V Bruslju so medtem vse glasnejša pričakovanja, da se bo dialog končal z medsebojnim priznanjem.

Ob tem pa je bila Srbija deležna tudi številnih pozivov, naj se končno pridruži sankcijam proti Rusiji, če je članstvo v Uniji zares njen cilj. V Beogradu to vsaj za zdaj zavračajo.

Število Srbov, ki podpirajo članstvo v Uniji, je medtem v Srbiji padlo pod 50 odstotkov, tri četrtine Srbov pa nasprotuje sankcijam proti Rusiji. Večja je podpora na Kosovu, kjer pa že leta čakajo na izpolnitev obljub o brezvizumskem režimu.

Kam lahko pripeljejo neizpolnjene obljube in v tem primeru tudi ves čas nove zahteve, pa najbolje kažejo razmere v Severni Makedoniji, kjer je tudi med sinočnjimi protesti proti francoskemu predlogu za končanje bolgarskega veta in začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki po mnenju nasprotnikov ogroža makedonsko identiteto, spet prišlo do nasilja.