V osnovi gre za stičišče raziskovalnih idej za razvoj pametnih materialov iz biomase, ki bi lahko v prihodnje prispevali k zmanjševanju uporabe plastike za enkratno rabo.

Namen projekta pojasni projektni vodja s Kemijskega inštituta dr. Uroš Novak: "Povečanje proizvodnje naravnih biopolimerov iz obnovljivih virov, razvijanje novih konkurenčnih proizvodov na bazi biopolimerov, na podlagi njihove uporabnosti pokazati možnost alternative polimerom oz. plastiki in ustvarjanje platforme, ki bo omogočila okrepljeno sodelovanje med ključnimi deležniki inovacij na področju biopolimerov in bioekonomije."

Področje bioekonomije bo zaradi svojih razvojnih potencialov izpostavljeno tudi v naslednji evropski finančni perspektivi 2021‒2027, v okviru katere se v projekte Kemijski inštitut že vključuje.

Biopolimeri veljajo za material 21. stoletja. Kot dodatki so prisotni že v mnogih izdelkih, pojasnjuje Novak: "Najbolj pogosti in zelo splošno znani biopolimeri so celuloza in lignin, ki prihajata iz lignocelulozne biomase in lesa, hitin iz lupin škampov in rakov in alginat ter želatina iz alg. Na voljo so že v velikih količinah, njihova cena pa je zaenkrat odvisna od njihove čistosti. Napredne biopolimere pa dobimo s kemijsko modifikacijo drugih naravnih sestavin, pri čemer ustvarimo nove željene lastnosti biopolimerov. Vsem biopolimerom je skupno dejstvo, da jih je sintetizirala narava, ki je hkrati razvila mehanizme za njihovo razgradnjo, zaradi česar ne predstavljajo nevarnosti kopičenja v okolju."

V konzorciju poleg koordinatorja Kemijskega inštituta (Odsek za katalizo in reakcijsko inženirstvo) v projektu sodeluje tudi Univerza v Trstu in dva industrijska partnerja, pove Novak: "Podjetje iz Italije BIOPOLife, ki razvija in prodaja lastne napredne biopolimere na osnovi hitozana in ACIES BIO, ki pokriva področje testiranja antimikrobnih lastnosti biopolimerov. Trenutno je vključenih tudi več slovenskih in italijanskih podjetij, ki iščejo rešitve alternative plastiki za enkratno uporabo."

Pri nadgrajevanju platforme BioApp, ki jo najdemo na povezavi www.bioapp-platform.eu, se osredotočajo na potrebe prehrambene, kozmetične in z zdravstvom povezane industrije na čezmejnem območju Italije in Slovenije. Uroš Novak dodaja, da so si za cilj projekta zastavili prenos devetih tehnologij, storitev ali produktov na trg. Kljub iskanju alternativ plastiki poskušajo slediti trendom in željam potrošnikov: "Za z zdravjem povezane industrije imamo razvite hidrogele in membrane za celjenje ran z antimikrobnim delovanjem, v kozmetični industriji imamo različno razvite anti-age materiale za sončne in vlažilne kreme, na področju prehrambene industrije, kjer je potreba po alternativah najvišja, pa se osredotočamo na razvijanje pametne in aktivne embalaže, ki podaljša rok uporabe sveže hrane. Prav tako smo izdelali t. i. užitno embalažo za med, kavo, multivitaminske napitke in začimbe, ki se pri uporabi raztopi in zaužije z vsebino vred. Glede na želje posameznih industrijskih partnerjev pa smo se osredotočili tudi na razvijanje embalaž za kreme in pijače z možnostjo večkratne uporabe. Pred kratkim pa smo razvili tudi prototip biorazgradljivih čistil."

Tehnološka platforma BioApp, ki je namenjena trajnostnemu združevanju komplementarnih znanj in veščin na skupnih prednostnih področjih partnerjev pa ne cilja zgolj raziskovalce in industrije, temveč je odprte narave, kar pomeni, da k sodelovanju vabi tudi širšo javnost.

Projekt BioApp je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost projekta znaša 1,3 milijone evra, od česar je 15 % lastnega financiranja. Projekt se zaključi marca leta 2020.