Grški ministrski predsednik George Papandreu je prišel v evropsko prestolnico Bruselj z načrtom, s katerim je želel prepričati Evropsko unijo, da bo "grdi raček" sedemindvajseterice prenehal izvajati knjigovodske trike in se resno lotil popolne reforme.

Evropska komisija je ocenila program stabilnosti grške vlade, ki za začetek prevideva močno krčenje državnih izdatkov. Grčija je imela lani 12,7-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 112,6-odstotni javni dolg, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča primanjkljaj za največ tri odstotke bruto domačega proizvoda in javni dolg za največ 60 odstotkov BDP-ja.

Program v rokah gospodarskih ministrov EU-ja
"Mislimo, da gre za ambiciozen program, katerega cilji so v zastavljenih rokih tudi uresničjivi," je podporo in odobritev reševalnega programa obrazložil Joaquin Almunia, komisar EU-ja za gospodarstvo. 16. februarja bodo o programu odločali tudi gospodarski ministri EU-ja, ki pa naj bi podprli smernice in priporočila Almunie. Prvo vmesno poročilo bo morala Grčija oddati 16. marca, drugo pa 1. maja.

Zamrznitev plač in zvišanje trošarin
Grška vlada bo zamrznila plače v javnem sektorju, močno se bodo povišale trošarine na gorivo. Do leta 2012 naj bi proračunski primanjkljaj končno spravili na predpisane 3 odstotke, o čemer pa poznavalci razmer močno dvomijo.

Grčija žrtev finančnih špekulantov?
Papandreu se je pred odhodom v Bruselj obrnil na rojake v na trenutke čustvenem televizijskem nagovoru. "To je poskus, da preprečimo zdrs države v prepad. Naša država je osrednja tarča napadov špekulantov, ki v nas vidi šibki člen evrskega območja," je premier izpostavil mnenje, da Grčija ni samo žrtev slabega gospodarjenja, ampak tudi finančnih "morskih psov", ki so med drugim leta 1997 zakuhali azijsko finančno krizo.

Evropske skrbi za gospodarsko usodo balkanske države se mešajo tudi s kritikami na račun Grčije in Evropske komisije. Nemški ekonomist Otmar Issing, ki je bil eden izmed arhitektov uvedbe evra, priporoča evropskim voditeljem, da naj ne rešujejo Grčije vrat na nos, temveč naj ji prepustijo, da se reformira sama. "Reforme so nujno potrebne, tekle bodo solze in kri ... toda brez tega Grčija nikoli ne bo prebrodila kriza," je prepričan Issing.

Dvomljiva statistika iz Aten
Eno najpomembnejših področij, kjer bo prišlo do prvih reform je statistika, saj podatkom iz Aten že dolgo nihče ni več verjel. "Vsi v Bruslju so vedeli, da Grčija ni ravno odkrita in poštena, glede gospodarskih številk pa nihče ni ukrepal," je komentar Nigela Cassidyja, ki za BBC spremlja evropske finance.

Grčija se bojuje z najhujšo gospodarsko krizo odkar je bila leta 2001 vključena v evrsko območje. Gre sicer za eno manjših evropskih gospodarstev, ki pa ga zaradi velikanskega dolga pozorno spremljajo na vseh pomembnejših finančnih trgih.