Manfred Weber je edinega tekmeca, nekdanjega finskega premierja Alexandra Stubba, premagal s 492 glasovi proti 127.

Vodilni kandidat EPP-ja volivcem obljublja Evropo, v kateri se bodo počutili doma in varne, ki ne bo projekt elit, temveč vseh državljanov. Obljublja jim novo poglavje za boljšo Evropo – brez jeze in strahu, temveč z optimizmom in upanjem, brez nacionalizma, temveč s solidarnostjo. Poudarja, da je treba ustaviti nezakonite migracije.

Weber iz vrst bavarske krščansko-socialne unije CSU je evropski poslanec od leta 2004, od leta 2014 pa predsednik politične skupine EPP v Evropskem parlamentu.

Za mnoge sporna zasnova
Sistem vodilnih kandidatov, ki je bolj znan po nemškem izrazu Spitzenkandidaten, je EU uvedel pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi odtujeni evropski politiki nadel prepoznavni obraz in okrepil volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti. Vodilni kandidat naj bi namreč v primeru zmage svoje stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije.

Sistem je sporen iz pravnih in političnih razlogov. Predvideni cilj ni zagotovljen, saj voditelji članic, ki imajo glavno besedo pri tem, kdo bo predsednik Komisije, izpostavljajo, da med izidom volitev in to funkcijo ni samodejne povezave. Prav tako zamisel ni bistveno prispevala h krepitvi volilne udeležbe, spodbuja pa razpravo o evropskih temah in vnaša dinamiko v volilni proces.

Napovedali boj desnim populistom
Temeljno sporočilo EPP-ja s kongresa v Helsinkih je enotnost. "Skupaj, združeni, bomo zmagali na teh volitvah," je zatrdil nekdanji evropski komisar in francoski minister Michel Barnier, sicer glavni pogajalec EU-ja o brexitu, in opozoril pred evroskeptičnim evropskim poslancem, zagovornikom brexita Nigelom Farageem, ki da se najde "v vsaki državi". Barnier se je pred petimi leti tudi sam potegoval za naziv spitzenkandidata EPP-ja, a ga je takrat premagal Luksemburžan Jean-Claude Juncker, ki je nato tudi postal šef Komisije.

Konservativci napovedujejo oster boj desnim populistom, kot so vodja italijanske Lige Matteo Salvini, vodja francoske skrajne desnice Marine Le Pen in vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost (PiS) pod vodstvom Jaroslawa Kaczynskega. Evroskeptične sile tokrat predstavljajo večjo grožnjo uveljavljenim proevropskim silam kot kadar koli prej.

Enotnost podprl tudi Orban
Enotnost je v Helsinkih poudaril tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je simbolično počastil spomin na pokojnega nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ta je Orbanovo stranko Fidesz povabil v EPP, in naglasil, da družina kljub nesoglasjem vselej drži skupaj. Ne merimo se po standardih levih strank, hoditi moramo po svoji poti, je pozval in izpostavil podporo Webru, ker ve, "kdaj je čas za razpravo in kdaj za enotnost". Pozval je tudi k odgovornosti za to, da EU uspe zagotoviti, da Britanci ostanejo notri, migranti pa zunaj.

V EPP-ju izpostavljajo, da bo njihov spitzenkandidat v volilni kampanji obiskal vseh 27 članic Unije, da bi bolje razumel skrbi Evropejcev. Prava kampanja se bo začela spomladi, v EPP-ju na volitvah naslednje leto pa računajo na zmago.