Oktobra lani je predsednik Francije Emmanuel Macron z dejanskim vetom ustavil proces priključevanja za šesterico balkanskih držav. Srbija, Kosovo, Črna gora, Albanija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija zdaj čakajo na spremembe razmerij v Bruslju in najglasnejših članicah, ki nasprotujejo nadaljnjemu povečevanju Evropske unije.

Slabe izkušnje iz leta 2007
Evropska komisija upa, da bo s spremembami v postopku sprejemanja novih članic prepričala Macrona, da bo umaknil pomisleke in veto še pred načrtovanim vrhom Evropske unije z balkansko šesterico v Zagrebu, ki bo pod imenom EU ‒ Zahodni Balkan v hrvaški prestolnici 7. maja.

Francoski predsednik Macron je najglasnejši nasprotnik nove širitve, pri čemer opozarja na napake ob zadnji širitvi leta 2007, češ da sta bili Romunija in Bolgarija prehitro sprejeti v EU. Na standarde članstva nista bili pripravljeni ne Bukarešta ne Sofija, sočasno pa je bilo premalo sredstev namenjenih novima najrevnejšima članicama Unije.

Uradni Pariz je nato predložil predloge sprememb, ki bi končno odločanje iz rok Evropske komisije dal voditeljem obstoječih članice. Macron je sicer poudaril, da podpira dolgoročno vključitev vseh šestih zahodnobalkanskih držav v EU.

Sprejeta večina francoskih predlogov
"Macron želi biti odločilni mož in temu lahko ustrežemo, ker je na kocki kredibilnost Evropske unije. To je politično in osebno vprašanje," je višji EU-uradnik opisal položaj za Reuters, ki razkriva, da bo Evropska komisija ustregla skorajda vsem zahtevam Macrona.

A mogoče je ključna razlika to, da Bruselj ne bo namenil podpornih sredstev za nove članice iz že obstoječega sklada za razvoj revnejšim regijam EU-ja, saj bi to zmanjšalo pomoč tako zdajšnjim regijam, ki prejemajo največ razvojnih sredstev, kot zmanjšalo podporo za priključitev v omenjeni šesterici držav.

Brez Macrona tudi Danci ne bodo nasprotovali
Drugi EU-diplomat je za Reuters ocenil: "Z Macronom imamo 60 odstotkov možnosti, da sprejme predlagane spremembe." S spremenjenim postopkom vključevanja novih članic se morajo strinjati prav vse vlade EU-držav, ki jih je po izstopu Velike Britanije zdaj spet 27.

Glede širitve na Zahodni Balkan so skeptične tudi druge vplivne stare članice, zlasti Nizozemsko in Danska. "Brez Macrona ne Nizozemci ne Danci ne bi sami onemogočili razširitve. Zagotovo ne zaradi Severne Makedonije, mogoče niti zaradi Albanije," je EU-diplomat za Reuters pokomentiral razmerje moči in volje za blokiranje širitve EU-ja na Balkan.