Novi proračun se nanaša na obdobje po letu 2020. Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, so proračunska pogajanja vedno izjemno zahtevna, tokrat pa morajo upoštevati še izpad prihodkov zaradi britanskega izstopa iz Unije, ki bo imela zaradi tega na voljo vsaj 12 milijard evrov manj na leto. Približno toliko bo tudi izdatkov za nove prednostne naloge na področjih varnosti in migracij, digitalizacije, programa izmenjavo študentov Erasmus.

Članice zato čaka vprašanje, ali so pripravljene prispevati več, kot predlaga komisija. Temu so se odločno uprle Nizozemska, Švedska in Avstrija. "Če bo EU manjši, bo treba na novo določiti tudi njegove naloge. Naše prioritete so rast, varnost, izobraževanje in ob ustreznih zmanjšanjih je zanje dovolj prostora v obstoječih okvirih," pravi avstrijski minister Hartwig Löger.

Moscovici: EU mora ostati ambiciozen
Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici pa vztraja. Po njegovih besedah moramo tudi po brexitu (izstopu Velike Britanije iz EU-ja) ostati ambiciozni, tako pri novih kot pri starih politikah, kot sta kmetijstvo in kohezija.

Kot je dejal Moscovici, to ne pomeni podvojitve proračuna, ampak le rahlo povečanje deleža v bruto domačem proizvodu (BDP), kajti če EU ne bo ambiciozen, bo nazadoval in ne bo sposoben zmanjševati razlik znotraj Evrope ter ne bo več privlačen za ljudi.

V Bruseljsko blagajno so pripravljene plačevati več ne le Nemčija, ampak tudi članice višegrajske četverice (Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska), ki pa nasprotujejo rezom pri koheziji. Podobno meni tudi Slovenija, pri čemer kmetijski minister Dejan Židan vztraja, da se nominalno sredstva za kmetijstvo ne smejo zmanjšati. Ohranitev kmetijskega proračuna tradicionalno branita tudi Francija in Španija.