Članice Evropske unije so pri tem vprašanju razdeljene - tiste, ki pošiljajo delavce na delo v tujino, direktivi nasprotujejo, tam, kjer delavci delajo, pa ji prikimavajo. Slovenska vlada direktivo načelno podpira, popolnoma jo podpirajo sindikati, ostro ji nasprotuje Gospodarska zbornica, kjer so prepričani, da bo ta negativno vplivala na gospodarstvo.

Trenutno za napotene delavce velja izplačilo minimalne plače. Novi predlog predvideva uporabo istih pravil o plači, ki veljajo v državi članici gostiteljici v skladu z zakonom ali splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami. Državni sekretar Peter Pogačar pojasnjuje: "Med državami članicami obstajajo velike razlike med plačami, v nekaterih primerih so razlike med 10 in 50 odstotkov. V nekaterih primerih prihaja do socialnega dampinga."

Nasprotovanje gospodarske zbornice
Prav zato vlada podpira napore Komisije glede pravic napotenih delavcev, obenem pa predlaga izločitev področja mednarodnih prevozov. Gospodarska zbornica je nad vladno odločitvijo presenečena, prav tako ne razume, zakaj Evropska komisija razlikuje med prostim pretokom storitev in prostim pretokom blaga. Polona Fink Ružič opozarja: "Očitno je za Evropsko komisijo sprejemljivo, da se na policah nemških trgovin prodaja blago romunske delavke, za kar je dobila 200 evrov, hkrati pa je nesprejemljivo, da bi romunski delavec prejel 1500 evrov nemške minimalne plače."

Obrtna zbornica predlaga, da bi napoteni delavec za osemurno delo prejel minimalno plačo, če bi delal dlje, bi se izenačil z domačim delavcem. Poleg tega obrtniki pričakujejo kakovostnejši nadzor tujih podjetij pri nas. Njihov predstavnik Branko Meh tako pravi: "Vse države se zaščitijo - mi imamo podoben zakon, ampak inšpektorji to bolj malo nadzirajo."

Sindikati revizijo direktive podpirajo, ne samo zato ker preprečuje socialni damping v Uniji, ampak tudi zato, ker ustvarja pogoje za uresničevanje načel dostojnega dela in socialne varnosti.