Razmere so namreč enako napete, resne in nevarne kot prej, je dejal. Na zahodni ruski meji z Ukrajino je še vedno zelo veliko ruskih sil, katerih umik je bil le simboličen, opozarja Hague. Dodal je, da Rusija doslej še ni zares ukrepala za razelektritev razmer. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je dejala, da za unijo zmanjšanje napetosti pomeni umik ruskih sil, ki pa ga zveza Nato še ni potrdila. Ob tem je izrazila upanje, da se bo umik zgodil kmalu.

Kljub vsemu pa ni čas za prehod na tretjo stopnjo sankcij proti Rusiji, torej za gospodarske sankcije. Nizozemski zunanji minister Frans Timmermans je na primer dejal, da je učinek dosedanjih sankcij veliko večji, kot si marsikdo misli. Marec je bil mesec ukrepanja proti Kremlju in proruskim oblastem na Krimu zaradi priključitve polotoka Rusiji, za zdaj pa novih sankcij ni pričakovati. Razlogov je več.

Nove sankcije proti Rusiji niso na vidiku
Ameriški predsednik Barack Obama je na obisku v Bruslju jasno povedal, da pridejo nove sankcije na vrsto v primeru nadaljnjih ruskih vdorov v Ukrajino, ki pa jih Rusija, kot pravi, ne načrtuje. S srečanjem zunanjih ministrov Sergeja Lavrova in Andrija Deščice konec marca v Haagu se je začel dialog med Kijevom in Moskvom, poleg tega pa v Evropi ni apetita po gospodarskih sankcijah, saj bi te udarile tako Rusijo kot države članice unije. Nabor morebitnih gospodarskih sankcij se še pripravlja.

Hague je dejal, da mora EU ohraniti moč in enotnost ter še naprej jasno opozarjati, da je ruska kršitev neodvisnosti in suverenosti Ukrajine v Evropi 21. stoletja nesprejemljiva. Ukrepati mora tudi za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije ter podpreti Ukrajino, meni vodja britanske diplomacije.

Na voljo (malo verjetna) razširitev sedanjih sankcij
Unija se sicer lahko odloči za zaostrovanje ukrepanja proti Rusiji z razširitvijo drugega kroga sankcij, ki vključuje prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja. A slovenski zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da "v neformalnih pogovorih, ki smo jih danes imeli, ni bilo takšnih pobud."

Erjavec je še dejal, da v primeru, da ne bo novih napetosti, ne verjame, da bi se lahko odločili za gospodarske sankcije. Je pa res, da nikdar ne veš, kaj se lahko še zgodi, je ocenil. Slovenija sicer v razpravi o ukrajinski krizi izpostavlja pomen dialoga med Kijevom in Moskvo ter med EU-jem in Rusijo. Edina rešitev je politični dialog, EU mora pustiti odprt komunikacijski kanal, kot je to storila zveza Nato, je še dejal Erjavec.

Neformalno zasedanje v Atenah bo potekalo danes in v soboto. Danes so govorili predvsem o podpori Ukrajini pri gospodarski in politični stabilizaciji, v soboto pa bo govora o posledicah priključitve Krima Rusiji za odnose s Kremljem.