K osamosvojitvi EU-ja od ruskih energentov lahko pripomore vsak, je v jutranji oddaji na nemški televiziji ZDF dejala predsednica komisije.
V to sodijo programi varčevanja energije za gospodarstvo, novi načini dostave in gradnja obnovljivih virov energije, je dejala. Prepričana je, da lahko Evropa, če to vse kombinira, hitreje postane neodvisna od ruskega plina, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Predsednica komisije je stopila v obrambo politiki Evropske unije, da kljub vojni v Ukrajini za zdaj ne blokira uvoza energentov iz Rusije v nasprotju z ZDA. Sankcije proti Moskvi so bile usklajene skupaj z zahodnimi zavezniki, je zagotovila in pojasnila, da se ZDA lažje odrečejo uvozu nafte kot EU.
"Vedno moramo paziti, da cene nafte ne poskočijo, da ne narastejo preveč, saj bi nas to oslabilo," je pojasnila. "Predvsem gre za izbiro tiste poti, ki ima največji učinek pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, nam pa ne škoduje," je dodala.
Ob več kot dveh milijonih ukrajinskih beguncev je Ursula von der Leyen ocenila, da je to šele začetek. "Kmalu bomo imeli še precej večje številke," je dodala in pohvalila odprtost držav članic EU-ja pri sprejemanju beguncev in njihovi integraciji.
Francoski minister za gospodarstvo svari pred učinki rasti cen energentov
Skokovita rast cen energentov zaradi ruskega napada na Ukrajino bo imela učinke, primerljive z naftno krizo leta 1973, je medtem posvaril francoski minister na gospodarstvo in finance Bruno Le Maire. Trenutna energetska kriza je "po intenzivnosti in brutalnosti primerljiva z naftnim šokom iz leta 1973", je dejal.
"Kot veste, je odziv leta 1973 povzročil inflacijski šok, zaradi katerega so centralne banke močno zvišale obrestne mere, kar je zavrlo rast," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Le Maire. "Za to imamo ime: stagflacija in točno temu se želimo v 2022 izogniti," je dodal.
Leta 1973 je svet namreč zajela naftna kriza, ki jo je sprožila jomkipurska vojna, ko sta Egipt in Sirija napadla Izrael, da bi povrnili njuni ozemlji, ki ju je Izrael okupiral v vojni, ki jo je sprožil leta 1967. Šest arabskih članic skupine držav proizvajalk nafte Opec je razglasilo embargo na izvoz nafte v države, ki so podprle Izrael, predvsem ZDA. Cena nafte se je početverila, na 11,65 dolarja za sod, kar je v zahodnih državah povzročilo recesijo in visoko inflacijo, navaja AFP.
Cene energentov, kot sta plin in nafta, so od začetka ruskega napada na Ukrajino sicer močno poskočile in začele dosegati nove rekordne vrednosti. Občutne podražitve so zajele tudi nekatere druge surovine, kot so pšenica, nikelj in aluminij.
ZDA in Združeno kraljestvo so v torek napovedali prepoved uvoza ruske nafte, kar je povzročilo novo rast cen. Cena severnomorske nafte brent je tako danes dosegla skoraj 130 dolarjev za 159-litrski sod, še navaja AFP.
Danes padle cene plina v Evropi
Medtem pa so cene zemeljskega plina v Evropi danes padle. Za zemeljski plin iz nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v aprilu je bilo dopoldne treba odšteti 173,66 evra za megavatno uro, kar je 19 odstotkov manj kot v torek. Iz ruskega energetskega velikana Gazprom sporočajo, da dobava plina čez ozemlje Ukrajine v Evropo poteka nemoteno.
"Gazprom izvaja dobave ruskega plina za tranzit čez ukrajinsko ozemlje po rednem režimu in ustrezno glede na naročila evropskih potrošnikov – 109,5 milijona kubičnih metrov plina," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o dogajanju v Ukrajini smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju v Ukrajini lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.