Evropska komisija namreč ugotavlja, da te države ne jemljejo prstnih odtisov vsem prebežnikom ter podatkov posledično ne vnašajo v evropski podatkovni sistem Eurodac v 72 urah. Omenjene države tako na ustrezen način registrirajo le manjši del prebežnikov, ki vstopajo v EU.

Statistika, ki jo glede prihodov prebežnikov državam članicam EU-ja dostavlja agencija za zunanje meje Frontex, in podatki, ki jih v evropski sistem vpisujejo Grčija, Italija in Hrvaška, kažejo izrazite razkorake. Od 20. julija do konca novembra je Frontex v Italiji naštel 65.000 nedovoljenih prihodov, le 29.000 prebežnikom so bili odvzeti prstni odtisi in vneseni v Eurodacovo podatkovno bazo.

Še večja je vrzel v primeru Hrvaške. Od 16. septembra je Frontex zabeležil 340.000 nedovoljenih prihodov, le 575 prebežnikom so odvzeli prstne odtise. Podobno velja za Grčijo, kjer je Frontex od 20. julija do konca novembra naštel 492.000 nedovoljenih prihodov, le 121.000 prebežnikom so odvzeli prstne odtise. V Bruslju ob tem opozarjajo, da je učinkovito izvajanje uredbe Eurodac nujno za delovanje dublinskega sistema in načrtov za premestitev beguncev znotraj Unije.

Podatkovno bazo Eurodac je Unija vzpostavila leta 2003. Če oseba zaprosi za azil ali če je pridržana zaradi nedovoljenega prehoda zunanje meje, se ji odvzamejo prstni odtisi in vnesejo v Eurodacov osrednji sistem. Julija letos so začela veljati nadgrajena pravila o Eurodacu, ki med drugim določajo, da je treba prenos podatkov zagotoviti v 72 urah.

Ostojić ne vidi težav
Na opomin Hrvaški se je že odzval hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, ki je dejal, da ima Zagreb upravičen razlog, da tega ne počne. Po njegovem mnenju to ni velika težava za Hrvaško, saj dublinska uredba, kot pravi, ne ustreza sedanji prebežniški krizi. "Dejstvo, da je skozi Hrvaško šlo skoraj pol milijona ljudi, verjetno toliko tudi čez Madžarsko, zagotovo ne omogoča izvajanja dublinske uredbe v takšni obliki," je dejal Ostojić.

Medtem ko EU trdi, da je Hrvaška samo 575 prebežnikom odvzela prstne odtise, minister trdi, da so to storili pri 4.000 ljudeh, ki so vstopili na Hrvaško v prvih 48 urah po začetku begunskega vala sredi septembra. Toliko ljudi je bila Hrvaška zmožna namestiti in jih oskrbeti, je pojasnil. Kot je dodal, je Hrvaška nadaljevala popis oseb, ki prihajajo v državo, a njihovih podatkov ni več pošiljala v Eurodacov sistem. Po Ostojićevem mnenju ni logično pričakovati, da bi Hrvaška uveljavljala dublinsko uredbo, saj tudi Nemčija zahteva drugačen pristop. "Izvajamo jo lahko le, če se bo celoten EU dogovoril, da je za azil mogoče zaprositi v kateri koli članici EU-ja, a se to ni zgodilo," je dodal.

Opomin tudi zaradi azila
To sicer ni edini opomin, ki ga je izdal Bruselj - Evropska komisija je ločeno opozorila Grčijo, Malto in Madžarsko na neustrezno izvajanje evropske zakonodaje o azilu.

Grčiji in Malti je komisija izdala že drugi opomin, državi pa opozarja, naj jo obvestita o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil. Če se v dveh mesecih ne bosta ustrezno odzvali, lahko komisija primer predloži Sodišču EU-ja.

Današnji postopki proti petim članicam zaradi kršenja evropske azilne zakonodaje so nadaljevanje odločnega ukrepanja komisije proti kršiteljicam v begunski krizi. Konec septembra je komisija sprejela štirideset sklepov o kršitvi zaradi nespoštovanja evropske azilne zakonodaje proti 19 državam EU-ja, tudi Sloveniji. Slovenija je dobila uradna opomina, ker komisije še ni obvestila o prenosu direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.