Nov mehanizem vključuje strožjo obravnavo vizumov tudi za državljane tistih držav, katerih državljani so v države EU-ja vstopili zakonito, a prekoračili obdobje dovoljenega bivanja. Komisija ob tem zatrjuje, da ukrep ne bo vplival na temeljne pravice potnikov, da zaprosijo za vizum in vstopijo v EU.

Strožja obravnava vizumov bi lahko v praksi pomenila daljše postopke za obravnavo vlog, krajšo veljavnost izdanih vizumov, višje vizumske pristojbine in zavrnitev oprostitve plačila pristojbine za nekatere potnike, denimo diplomate.

"Ponoven sprejem lastnih državljanov je obvezen po mednarodnem pravu," je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos in dodal, da ne more razumeti, "kako lahko neka država zavrne sprejem lastnih državljanov".

Predlagane spremembe vizumskega zakonika naj bi sicer olajšale pridobitev vizuma dobronamernim potnikom, kar naj bi spodbudilo turizem, trgovino in poslovanje, obenem pa okrepile varnost in zmanjšale tveganje nedovoljenih migracij.

Hitrejša in dražja obravnava vizumov
Komisija predlaga hitrejše in prožnejše postopke. Potniki bodo lahko vložili vloge v elektronski obliki do šest mesecev pred načrtovanim potovanjem namesto sedanjih treh, rok za odločitev o njihovi vlogi pa se bo skrajšal s petnajst dni na deset.

Reforma predvideva tudi uvedbo vizumov za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo - do pet let, kar bo pogostim in zaupanja vrednim potnikom zmanjšalo stroške in prihranilo čas.

Poleg tega bodo države EU-ja lahko izdale vizume za kratkoročno bivanje na zunanjih mejah. Takšni vizumi se bodo izdajali pod strogimi pogoji za enkraten vstop za turistično bivanje za največ sedem dni.

Zaradi znatnega povečanja stroškov obravnave vlog v zadnjih letih reforma predvideva tudi podražitev vizumske pristojbine s 60 na 80 evrov. Kljub tej podražitvi bo vizum za vstop v EU še vedno cenejši kot vizum za ZDA, Kitajsko in druge države, je izpostavil Avramopulos.

Današnji predlogi so prvi korak pri prenovi evropske vizumske politike. Spomladi se pričakuje še predlog za posodobitev vizumskega informacijskega sistema (VIS), ki naj bi uradnikom in mejnim policistom omogočil hitrejše in učinkovitejše preverjanje zanesljivosti prosilcev za vizum.

Nove tri milijarde za sirske begunce v Turčiji
Evropska komisija je medtem predlagala še tri milijarde evrov za sirske begunce v Turčiji v zameno za pomoč turških oblasti pri omejevanju migracij v Evropo v okviru dogovora iz leta 2016, ki predvideva tudi drugi trimilijardni obrok. Milijardo sredstev bodo črpali iz evropskega proračuna, preostali dve milijardi pa naj bi prispevale članice EU-ja.

EU je sirskim beguncem v Turčiji že pomagal s tremi milijardami evrov, za katere so sklenili pogodbe do konca preteklega leta. Ta denar je po navedbah komisije pol milijona otrokom zagotovil dostop do izobrazbe, 1,2 milijona beguncem pa pomagal z mesečnimi denarnimi nakazili.

Ob tem se pojavljajo kritike zaradi avtoritarne politike turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, a evropski komisar za migracije Avramopulos je v Bruslju poudaril, da gosti Turčija 3,5 milijona beguncev iz Sirije in da je ta denar namenjen njim. Poudaril je tudi, da prinaša begunski dogovor s Turčijo zelo pozitivne rezultate, ki so v interesu obeh strani.

Denar je namenjen projektom za zagotavljanje humanitarne pomoči ter dostopa do izobraževanja in zdravstva. Prav tako je namenjen za dolgoročne projekte na področju izobraževanja in zaposlovanja.

Komisija je objavila tudi nov pregled uresničevanja evropske migracijske politike, pri čemer ugotavlja nadaljnje zmanjševanje nezakonitih prihodov v Unijo, a opozarja, da bo treba okrepiti finančna sredstva.

Nujna azilna reforma
Poudarja tudi nujnost azilne reforme, pri kateri se je zataknilo zaradi vprašanja obveznih begunskih kvot, ki jim odločno nasprotuje višegrajska četverica. EU se je zavezala k dogovoru meseca junija letos.