Opozorilo ni novo, ga pa v Bruslju ponavljajo z vse ostrejšimi toni. Po izteku septembrskega roka je pričakovati, da bo komisija ukrepala s sprožitvijo postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Le nekaj članic je svoje zaveze izpolnilo v celoti, je zapisala komisija v poročilu o izvajanju načrta za premeščanje beguncev v Uniji. Kot najbolj solidarni izpostavljajo Malto in Finsko, kot najmanj pa Madžarsko, Avstrijo in Poljsko, ki sploh zavračajo sodelovanje v tej shemi. Zelo omejeno je po navedbah komisije tudi ukrepanje Češke, Slovaške, Bolgarije in Hrvaške.

Slovenija je pretekli teden sprejela četrto skupino ljudi v okviru sheme za premeščanje beguncev. V Slovenijo je bilo do zdaj premeščenih 165 ljudi, od tega iz Italije 34 Eritrejcev, iz Grčije pa 108 Sircev, 17 Iračanov in šest ljudi brez državljanstva. S tem je Slovenija po uresničevanju obveznosti v zgornji polovici. Do konca septembra naj bi izpolnila približno tri četrtine svojih obveznosti v okviru sheme.

Čas za izkaz solidarnosti
Februarja so članice sicer s 1.940 premestitvami znova dosegle mesečni rekord, a tempo je še vedno pod ciljem najmanj 3.000 premestitev iz Grčije in najmanj 1.500 iz Italije, opozarjajo v Bruslju. Doslej so članice izvedle okoli 13.500 premestitev, kar je še daleč od zastavljenega cilja 160.000 beguncev. Septembra se izteče dveletna shema za premeščanje, a v Bruslju poudarjajo, da se ne izteče tudi odgovornost za njeno izvedbo. "To je kot neplačan račun," je ponazoril komisar.

Za učinkovito migracijsko politiko je treba po komisarjevih besedah zagotoviti štiri trdne stebre: zaščito tistih, ki so do zaščite upravičeni, vračanje tistih, ki niso, zaščita zunanjih mej in sodelovanje s tretjimi državami. Solidarnost in sodelovanje je zdaj treba tudi pokazati, je poudaril Avramopulos.

Avstrija izstopa iz programa?
Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka (ÖVP) je na ministrskem srečanju v Bruslju dejal, da sicer shemi premeščanja beguncev nasprotuje, a da Avstrija mora prevzeti odgovornost in uresničiti svoje obveznosti, zato bodo začeli izvajati postopke. Drugače očitno meni avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil (SPÖ), ki je predlagal popolni izstop Avstrije iz programa za premestitev beguncev. Koalicijskim partnerjem Ljudski stranki (ÖVP) bo še danes predložil ustrezen osnutek za odločitev vlade, ÖVP pa se s predlogom strinja. Vlada bi tako lahko o izstopu odločala že na torkovi seji.

Tiskovna predstavnica Sobotke je ob tem opozorila, da mora pri Evropski komisiji in Evropskem svetu za izstop iz programa zaprositi avstrijski kancler Christian Kern (SPÖ), saj je to v pristojnosti državnih in vladnih predsednikov.

Doskozil je svoj predlog za izstop utemeljil s tem, da je Avstrija zaradi velikega števila odprtih prošenj za azil v primerjavi z EU-jem svoj delež premestitev beguncev iz Italije in Grčije že opravila oz. jih je opravila celo preveč. Statistični podatki kažejo, da je bila Italija v letih 2015 in 2016 manj obremenjena kot Avstrija, je pojasnil Doskozil. Na milijon prebivalcev je bilo v Avstriji 4.587 prošenj za azil, v Italiji 1.998.

Pri sprejetju programa se je EU zanašal na veljavno dublinsko uredbo in predpostavko, da se ljudi ne tihotapi. "To ne drži," je dejal minister. Opozoril je, da so tisti prebežniki, ki bi morali biti v Italiji, v procesu obravnave prošnje za azil v Avstriji, kar kaže na nezakonito potovanje iz ene države v drugo. Avstrija bi morala iz programa izstopiti, ker je "ena od najbolj obremenjenih držav" in ker da je Avstrija humanitarno že dovolj prispevala.