Poljska postaja trn v peti EU-ja. Foto: Reuters
Poljska postaja trn v peti EU-ja. Foto: Reuters
Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans s poljsko premierko Beato Szydlo. Foto: Reuters

"Kljub prizadevanjem, da bi našli rešitev, nam to do zdaj ni uspelo," je dejal prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Pri tem se je zavzel za nadaljevanje dialoga in poljske oblasti pozval k sodelovanju. "Dvakrat sem potoval v Varšavo, da bi našli rešitev. Izmenjali smo pisma ...," je svoja prizadevanja v iskanju rešitve s poljskimi oblastmi opisal Timmermans. "Naša izmenjava mnenj je bila vselej konstruktivna," je ob tem poudaril.

Po komisarjevih besedah se ne želijo vmešavati v poljske notranjepolitične zadeve, pač pa želijo najti rešitev, da se ne bi več pojavljale sistematične grožnje vladavini prava na Poljskem. Zato so se pri komisiji odločili, da poljskim oblastem pošljejo pisno mnenje v povezavi z vprašanji, ki sprožajo pomisleke, od Varšave pa pričakujejo, da bo nanje odgovorila.

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je izrazil presenečenje nad odločitvijo Evropske komisije. "Gospod Timmermans in njegovi najtesnejši sodelavci točno vedo, da je vlada pokazala veliko prožnost in voljo za iskanje kompromisa," je pisno mnenje iz Bruslja v prvem odzivu komentiral Ziobro.

Ziobro je v odzivu poljski opoziciji in tudi ustavnemu sodišču očital, da sta se upirala kompromisu. Zdaj je treba počakati na pisno mnenje Bruslja, je dodal in poudaril, da sta za kompromis potrebni dve strani.

"To žal potrjuje stališče tistih, ki pravijo, da se Evropska komisija prek vplivnih predstavnikov politične opozicije vpleta v notranji spor, v zadeve suverene države, da podpira opozicijo in nastopa proti vladi, ki ji je neprijetna," je še dejal Ziobro. Ob tem je menil, da za pritiski na Poljsko stojijo drugi cilji - na primer to, da bi sprejela več deset tisoč beguncev in prebežnikov.

Odzvala se je tudi poljska premierka Beata Szydlo. Njen odziv je bil umirjen: "Mnenje je mnenje. Nima nobenega vpliva na odločitve, sprejete na Poljskem."

Pomisleki glede ustavnega sodišča
Pomisleki Evropske komisije se nanašajo predvsem na delovanje poljskega ustavnega sodišča, in sicer na imenovanje članov sodišča, spremembe zakona o ustavnem sodišču in učinkovitost ocene ustavnosti nove zakonodaje. Sporne zakonske spremembe je lani sprejela nova konservativna vlada Szydlove.

Evropska komisija je zaradi teh po njenem mnenju spornih sprememb, ki da kršijo načela pravne države in so v nasprotju z demokratičnimi vrednotami EU-ja, januarja sprožila preliminarno preiskavo v okviru mehanizma za zaščito pravne države.

Pred tednom dni pa je Bruselj Varšavo pozval, naj v okviru določenega roka odpravi pomisleke glede spornih zakonodajnih sprememb. V nasprotnem primeru naj bi Timmermans sprejel mnenje, ki bo služilo za nadaljnje ukrepanje Bruslja v okviru preiskave za zaščito pravne države. Ker v dialogu z Varšavo ni bilo želenega napredka, se je komisija odločila, da Varšavi pošlje formalno opozorilo.

Poljske oblasti bodo imele zdaj dva tedna časa, da se o mnenju izrečejo. Na podlagi mnenja Varšave bo komisija nadaljevala konstruktivni dialog s poljskimi oblastmi s ciljem najti rešitev za pomisleke. Če teh pomislekov ne bi odpravili v razumnem času, bi lahko komisija izdala priporočilo, kar predstavlja drugega od treh korakov v okviru mehanizma za zaščito pravne države. V skrajnem primeru bi Varšavo lahko doletel začasen odvzem glasovalnih pravic v Svetu EU-ja.