EU ima po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odgovornost in strateški interes pri vodenju obnove Ukrajine.

"Ukrajina lahko računa na polno podporo EU-ja. EU bo Ukrajini še naprej zagotavljal kratkoročno finančno podporo za zadovoljevanje njenih potreb in vzdrževanje osnovnih storitev," je v Bruslju dejala predsednica komisije.

EU ima tako odgovornost kot strateški interes, da prevzame vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih, da bi pomagali "pri obnovi demokratične in uspešne Ukrajine. To pomeni, da bodo naložbe spremljale reforme, ki bodo podprle Ukrajino na njeni evropski poti," je poudarila in pri tem pozvala mednarodne partnerje in institucije, naj se pridružijo platformi za obnovo Ukrajine po vojni.

Za obravnavo znatne kratkoročne finančne podpore Ukrajini za vzdrževanje osnovnih storitev, obravnavanje humanitarnih potreb in popravilo najosnovnejše uničene infrastrukture bodo potrebna skupna mednarodna prizadevanja, pri čemer bo Unija pripravljena prevzeti svojo vlogo, opozarja komisija.

Da bi pomagali pri pokrivanju najnujnejših potreb Ukrajini, denimo pri izplačilu plač in pokojnin ter delovanju bolnišnic in šol, namerava EU zagotoviti izredna posojila v okviru novega programa makrofinančne pomoči, je na današnji novinarski konferenci dejal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Unija obljublja ugodne obrestne mere

Komisija namerava zato predlagati, da se Ukrajini v letu 2022 odobri dodatna makrofinančna pomoč v obliki posojil v vrednosti do devet milijard evrov, ki jo bo dopolnila podpora drugih dvostranskih in večstranskih mednarodnih partnerjev, vključno z državami skupine G7.

Ta pomoč bi se po zaslugi jamstva proračuna Unije izplačala v tranšah z dolgimi zapadlostmi in ugodnimi obrestnimi merami. Da bi to omogočili, bi se morale države članice EU-ja dogovoriti o zagotovitvi dodatnih jamstev, je dejal Dombrovskis.

EU pri tem še opozarja, da bodo za obnovo Ukrajine po vojni tudi dolgoročno potrebna velika finančna prizadevanja v svetovnem obsegu. Ta prizadevanja bi morale voditi ukrajinske oblasti v tesnem partnerstvu z EU-jem in drugimi ključnimi partnerji, kot so države G7 in G20 ter druge tretje države, pa tudi z mednarodnimi finančnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami.

V ta namen naj bi vzpostavili mednarodno platformo za usklajevanje, t. i. platformo za obnovo Ukrajino, ki bi jo skupaj vodili Evropska komisija v imenu EU-ja in ukrajinska vlada. Delovala bi kot krovni strateški organ upravljanja, odgovoren za odobritev načrta za obnovo, ki ga pripravi in izvaja Ukrajina ob upravni podpori in tehnični pomoči EU-ja.

Načrt za obnovo Ukrajine, ki ga odobri platforma in temelji na oceni potreb, bi postal podlaga za EU in druge partnerje pri določitvi prednostnih področij, izbranih za financiranje, in posebnih projektov.

V podporo načrtu za obnovo komisija predlaga vzpostavitev instrumenta za obnovo Ukrajine ("RebuildUkraine") kot glavnega pravnega instrumenta za podporo Evropske unije, in sicer s kombinacijo nepovratnih sredstev in posojil.

Vključen bi bil v proračun EU-ja, s čimer bi zagotovili preglednost, odgovornost in dobro finančno poslovodenje te pobude ter jasno povezavo med naložbami in reformami. Temeljil bi na izkušnjah iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, vendar bi bil prilagojen izzivom obnove Ukrajine, so pojasnili pri komisiji.