Če bo Bruselj slovensko pritožbo sprejel, bo Ljubljano in Zagreb pozval k posvetovanjem, ki lahko trajajo največ šest mesecev. Če bodo spodletela, bo o zaščiti pršuta odločila komisija. Hrvaška vloga za zaščito pršuta je bila objavljena 1. junija lani, 30. avgusta pa je Slovenija izrazila nasprotovanje hrvaški vlogi. Čas za prijavo zadržkov se je sicer iztekel 2. septembra.

Slovenija je potem 29. oktobra v Bruselj poslala utemeljitev svojega nasprotovanja, kar je bilo v predpisanem roku dveh mesecev po prijavi zadržka. Če bo Bruselj zavrnil slovensko pritožbo, bo prijava hrvaškega proizvoda stekla po običajnem postopku, če pa jo bo sprejel, sledijo trimesečna posvetovanja z možnostjo podaljšanja še za tri mesece. Če bi Zagreb in Ljubljana v morebitnih posvetovanjih dosegla dogovor, ki bi občutno spremenil prvotno vlogo, bi Bruselj preučil dogovor in znova objavil vlogo, kar pomeni novo možnost za prijavo zadržkov. Če pa bi našli rešitev, ki ne bi prinesla bistvenih sprememb, bi komisija proizvod registrirala.

Slovenija pritožbo utemeljuje z dejstvom, da hrvaška vloga ni skladna s pogoji za opredelitev zaščitene označbe poreklo. Zaščita pršuta v EU-ju bi ogrozila priznane proizvode, ki so zakonito na trgu že najmanj pet let.

Kot navaja Bruselj, se Slovenija v pritožbi med drugim sklicuje na evropsko uredbo o
shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, in sicer na predpise o imenih rastlinskih sort in živalskih pasem, homonimih in blagovnih znamkah. Tretji odstavek šestega člena med drugim določa, da se ime, ki je predlagano za registracijo in je v celoti ali delno homonim imena, ki je že vpisano v register, ne sme registrirati, razen če se pogoji uporabe in predstavitve v praksi dovolj razlikujejo.

Slovenija je do zdaj zaščitila 19 kmetijskih proizvodov
To ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite proizvodov v EU-ju. Aprila lani se je zapletlo zaradi terana, že pred tem zaradi kranjske klobase. Slovenija je do zdaj z označbami kakovosti v EU-ju - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zaščiteno tradicionalno posebnost - registrirala 19 kmetijskih proizvodov.

To so sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, kraška panceta, štajersko-prekmursko bučno olje, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, bovški sir, kraški med, slovenski med in mohant.