Slovenija je letos dobila dve priporočili, saj je Evropska komisija redne letne nasvete razdelila na dva dela, vsako krovno priporočilo pa dejansko vključuje več priporočil. Lani so bili nasveti razdeljeni na tri dele, a so bili vsebinsko podobni letošnjim. Na finančnem ministrstvu so priporočila pričakovali in dodali, da so zadovoljni, ker je komisija Sloveniji priznala napredek, ki ga je dosegla v zadnjih letih, kar je po njihovi oceni potrditev, "da smo na pravi poti".

Vzdržnost javnih financ
V Bruslju Slovenijo pozivajo, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,1 odstotka, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v vrednosti 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda. Pri ohranjanju dozdajšnje politike obstaja tveganje znatnega odklona od te zahteve, opozarjajo v Bruslju in dodajajo, da je bila Slovenija že pozvana k sprejetju potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.

Zdravstveno zavarovanje, dolgotrajna oskrba, pokojnine
Komisija državi priporoča tudi, naj sprejme zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter reformo dolgotrajne oskrbe. V Bruslju spomnijo, da predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je osrednji del reforme in naj bi zagotovil dolgoročno financiranje zdravstvenega sistema, ni bil sprejet pred volitvami, zato je njegovo sprejetje negotovo.

V povezavi s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi komisija poudarja, da je v Sloveniji še vedno negotovo, kako bomo v prihodnosti povečali stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe. Ob tem Slovenijo poziva, naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s povišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja. Ob tem opozarjajo, da še ni konkretnega načrta za zagotovitev vzdržnega in preglednega pokojninskega sistema kljub dogovoru socialnih partnerjev in vlade, da bo reforma sprejeta do leta 2020.

Dolgotrajno brezposelni
Komisija tudi ugotavlja, da dolgotrajna brezposelnost v Sloveniji ostaja nad predkrizno ravnjo in predstavlja skoraj polovico skupne brezposelnosti. Največ težav je pri starejših delavcih, pri katerih stopnja delovne aktivnosti in zaposlenosti ostajata med najnižjimi v EU-ju, zato komisija predlaga, naj država poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja ter aktivacijskimi ukrepi.

Podjetja ovira birokracija
Komisija Slovenijo poziva, naj naprej razvija alternativne vire financiranja za hitro rastoča podjetja in hkrati opaža, da imajo mala in srednja podjetja otežen dostop do financiranja. Zdajšnji ukrepi še niso omogočili boljšega financiranja, zlasti za inovativna podjetja. V Sloveniji je malo hitro rastočih podjetij in nimajo dovolj podpore za širitev, ugotavlja komisija. Eden najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji pa je po ugotovitvah Bruslja birokracija, povezana predvsem z negotovostjo in zapletenostjo davčnih postopkov.

Izboljšanje javnih naročil
Prav tako v Bruslju Slovenijo pozivajo, naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil, saj je učinkovito javno naročanje ključno za nadzor stroškov in izboljšanje kakovosti v slovenskem zdravstvenem sektorju. Slovenija ima namreč po navedbah komisije pri javnih naročilih težave z neučinkovitostjo in pomanjkanjem preglednosti, konkurenca med ponudniki pa je razmeroma nizka.

Privatizacija NLB-ja
Priporočila komisija sklene s pozivom k "izvedbi privatizacij v skladu z obstoječimi načrti". Ob tem ugotavlja, da se načrti za privatizacijo izvajajo počasi, in poudarja, da bi nadaljevanje privatizacij dolgoročno povečalo poslovno vzdržnost podjetij in zmanjšalo tveganja za javne finance.

Komisija je že marca v poročilu o finančnem in gospodarskem položaju v Sloveniji poudarila pomen privatizacije NLB-ja. Tudi tedaj je ugotovila, da v Sloveniji država še vedno nadzoruje bistven delež finančnega sektorja, kar je tveganje za finančno stabilnost, in da je očitno malo politične volje za izboljšanje položaja.