Evropska komisija je potrdila splošno usmeritev državam članicam EU-ja, naj se še vse prihodnje leto ohrani odstopna klavzula pakta za stabilnost in rast, uvedena takoj ob začetku pandemije covida-19, ki omogoča maksimalno odstopanje od evropskih proračunskih pravil. V letu 2023 pa naj bi to klavzulo dezaktivirali. Članice so dobile tudi specifična fiskalna priporočila. V prvem priporočilu komisija vsem članicam priporoča, naj podpirajo okrevanje z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost ter z ohranitvijo nacionalno financiranih naložb. Drugo priporočilo se nanaša na srednjeročno stanje, tretje pa na kakovost javnih financ.

Sloveniji komisija priporoča, naj si prizadeva za srednjeročno fiskalno vzdržnost, ko bodo gospodarske razmere to dopuščale, in naj obenem okrepi naložbe za spodbuditev rasti. V povezavi s kakovostjo javnih financ pa je Slovenija iz Bruslja dobila priporočilo, naj bo še posebej pozorna na sestavo javnih financ, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna, ter na kakovost proračunskih ukrepov s ciljem zagotovitve vzdržnega in vključujočega okrevanja.

Ob tem je komisija Sloveniji priporočila, naj da prednost naložbam, ki zagotavljajo vzdržnost in krepijo rast, še zlasti v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, ter fiskalnim strukturnim reformam, ki bodo prispevale k dolgoročni vzdržnosti javnih financ, vključno s krepitvijo pokritosti, ustreznosti in vzdržnosti zdravstvenega sistema in sistema socialnega varstva za vse.

Reforme tokrat pokrite v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje

Letna specifična priporočila članicam se običajno nanašajo na fiskalne ukrepe, reforme in naložbe, a tokrat so samo fiskalna, saj so reforme in naložbe tokrat pokrite v okviru pregleda nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Slovenija iz Bruslja že leta dobiva pozive k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Lani jo je komisija pozvala, naj zagotovi odpornost zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, tudi z zagotovitvijo ustreznih zalog ključnih proizvodov za sanitetno zaščito in z obravnavo pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

Zajeten spomladanski gospodarski sveženj v okviru evropskega semestra, ki je prilagojen razmeram v pandemiji, sicer med drugim vključuje še ocene makroekonomskih neravnotežij v 12 državah, med katerimi ni Slovenije, in smernice za zaposlovanje.