Na začetek pogajanj bo Srbija po mnenju komisije pripravljena, ko bo dosegla "dober napredek na enem ključnem področju". To področje je dialog s Kosovom. Zadnji krog dialoga Beograda in Prištine pod okriljem EU-ja je bil odpovedan zaradi napetosti na severu Kosova.

Črna gora je po mnenju komisije pripravljena, da začne pogajanja, saj je dosegla zadovoljive rezultate pri uresničevanju sedmih prednostnih nalog, ki jih je komisija postavila kot pogoj za ta korak. Država je za status kandidatke zaprosila v letu 2008 in ga dobila decembra lani.

Dolga vrsta v čakalnici
Širitveni pogled prinaša dobro novico tudi za Kosovo, saj je komisija napovedala, da bo glede na napredek Kosova pri ponovnem sprejemanju in integraciji povratnikov s Prištino konec leta začela vizumski dialog. Kosovo je edini preostali del Zahodnega Balkana, katerega prebivalci za vstop v EU potrebujejo vizum.

Druge članice regije niso bile deležne posebnih novic. Makedonijo so znova priporočili za začetek pogajanj, na katera čaka že od leta 2005, ko je dobila status kandidatke. Vseeno ni za pričakovati nobenega preboja, dokler ne bo rešen spor z Grčijo zaradi imena Makedonija.

Albanija je ostala brez priporočila, da pridobi status kandidatke, saj ni izpolnila pogojev za ta korak. Država namreč ni dosegla napredka pri 12 ključnih področjih.

BiH je zadnji v vrsti čakajočih na članstvo v EU-ju. Največjo težavo pri približevanju predstavlja politična kriza, saj državi tudi leto dni po volitvah ni uspelo sestaviti vlade.

Hrvaška, ki bo 19. decembra v Varšavi podpisala pristopno pogodbo in naj bi članica postala predvidoma julija leta 2013, je dobila pozitivno oceno njene pripravljenosti na vstop v povezavo.

Balkan na sporedu decembra?
Komisija vsako jesen predstavi širitveni sveženj, ki zajema poročila o napredku kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v Uniji ter širitveno strategijo. Kandidatke so Hrvaška, Turčija, Makedonija, Islandija in Črna gora, potencialne kandidatke pa Srbija, Albanija, BiH in Kosovo.

Vse predloge in priporočila komisije morajo sicer potrditi države članice s soglasjem, šele nato so lahko uresničeni v praksi. Širitev in Zahodni Balkan sta običajno na dnevnem redu decembrskega vrha EU-ja, ki ima zadnjo besedo glede udejanjenja priporočil komisije.