Eden od stebrov načrta, ki ga je v Bruslju predstavila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, vključuje štiri ukrepe za bolj usklajen pristop držav članic pri iskanju in reševanju prebežnikov na morju.

Eden od njih tako predvideva zbiranje znanj in izmenjavo informacij o pravilih in praksah držav pri iskanju in reševanju. Obsega še spodbujanje tesnejšega sodelovanja in izboljšanje izmenjave informacij, predvsem med obalnimi državami in državami, pod zastavami katerih plujejo ladje za reševanje prebežnikov. S tem bi lahko izboljšali tudi sodelovanje med državami članicami in ladjami, ki so v lasti zasebnikov ali pa jih samo upravljajo.

"Potrebujemo več sodelovanja med državami članicami, državami, pod zastavami katerih plujejo reševalne ladje, obalnimi državami in drugimi pomembnimi akterji," je povedala komisarka Johansson.

Ta steber vključuje še ukrep, ki predvideva, da bo agencija EU-ja za mejno in obalno stražo Frontex proučila razmere v osrednjem Sredozemlju. Tako bodo lahko ugotovili, kje je treba izboljšati podporo s skupnimi operacijami, nadzorom z morja in iz zraka ter povečanjem zmogljivosti.

Drugi steber medtem vključuje tri ukrepe za boljše delovanje poleti vzpostavljenega prostovoljnega solidarnostnega mehanizma za premeščanje prebežnikov znotraj EU-ja.

"Okrepiti moramo izvajanje, premeščanje sicer poteka, a je bilo premeščenih malo ljudi," je povedala komisarka. Države članice so obljubile sprejetje 8000 ljudi iz drugih držav članic, premeščenih pa jih je bilo okoli sto, je dejala. Napovedala je prenovo postopkov, da bi pospešili premestitve.

Sodelovanje z Afriško unijo in Združenimi narodi

Akcijski načrt obenem vsebuje še 13 ukrepov za okrepitev sodelovanja na področju migracij s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami. Pri tem so v načrtu omenjeni Libija, Niger, Bangladeš, Tunizija in Egipt.

Komisarka je napovedala okrepitev tristranskega sodelovanja med EU-jem, Afriško unijo in Združenimi narodi pri pomoči ljudem, ki so obtičali v Libiji. Letos se je iz Libije v države izvora prostovoljno vrnilo že 3000 ljudi, od začetka sodelovanja pa 60.000, je povedala.

"Sodelovanje s tretjimi državami, državami izvora in tranzitnimi državami je ključnega pomena, pa tudi tesno sodelovanje z agencijami Združenih narodov," je dejala Johansson.

Ob predstavitvi načrta je sicer poudarila, da edini način za stabilno in vzdržno migracijsko politiko ostaja pakt o migracijah in azilu, ki ga je komisija predlagala septembra 2020, a še ni bil sprejet.

Evropska komisija je akcijski načrt za upravljanje migracij v osrednjem Sredozemlju pripravila, potem ko sta se Italija in Francija zapletli v diplomatski spor zaradi izkrcanja rešenih prebežnikov z ladje Ocean Viking, ki jih je nazadnje sprejela Francija.

O načrtu bodo na izrednem zasedanju v petek v Bruslju razpravljali notranji ministri držav članic EU-ja, ki bodo govorili o razmerah na vseh migrantskih poteh v EU-ju, tudi o tisti, ki poteka prek Zahodnega Balkana in je trenutno najbolj delujoča. V prvih desetih mesecih leta je po njej prispelo približno 130.000 ljudi.

Prek osrednjega Sredozemlja pa je letos v EU prispelo že več kot 90.000 prebežnikov in beguncev, kar je 50 odstotkov več kot lani. Med njimi velika večina sploh ni upravičena do mednarodne zaščite, je povedala komisarka Johansson in dodala, da je največ državljanov Egipta, Tunizije in Bangladeša.