Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče, kjer se od leta 2006 skladišči več kot 40.000 ton odpadnih pnevmatik. Te so zelo lahko vnetljive, v letih 2007 in 2008 sta na odlagališču izbruhnila velika požara, so pojasnili v komisiji. To je grožnja zdravju ljudi in okolju ter kršitev evropske zakonodaje o odpadkih, so sporočili iz Bruslja.

Poleg nevarnosti požara je to območje še zlasti neprimerno za odlagališče zaradi neposredne bližine visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi, opozarjajo.

Sanacija traja predolgo
Evropska komisija je postopek proti Sloveniji zaradi odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju sprožila že oktobra 2012 s prvim opominom, drugi opomin je sledil marca 2013.

Slovenija je predstavila časovni načrt za očiščenje in sanacijo odlagališča, vendar ga ni spoštovala. Obljubila je, da bo težavo odpravila, vendar je pri tem napredovala tako počasi, da se je komisija zaradi resnega ogrožanja zdravja in okolja odločila za tožbo.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je prepričan, da tožba potrjuje dejstvo, da birokratski mlini v Sloveniji meljejo prepočasi. Čeprav je že dolgo točno znano, čigave so pnevmatike in kdo bi jih moral odpeljati, ker ni vse narejeno v skladu s pravili, se ta zdaj navzven kaže kot zmagovalec oziroma celo kot žrtev.

"Občina je podjetniku res dala zemljišče v najem, a ko se sanacija jame ni izvajala v skladu s projektno dokumentacijo, smo zahtevali, da se dovažanje pnevmatik prekine in se odpeljejo iz jame. Inšpekcijski nadzor je potrjeval kršitve, država pa je po svoji odločitvi zadnji dve leti vsakič odpeljala od tukaj okoli tisoč ton odpadnih gum. S takim tempom bi sanacija trajala še 20 ali 30 let, zdaj pa bo očitno moralo to potekati hitreje, kar je tudi prav," je dejal Leskovar.

Slovenijo že toži tudi Brencl sam
Neposredni krivec za razmere v Lovrencu naj bi bil podjetnik Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, ki je pnevmatike kopičil v jami. A kot sam pravi, razlogi za tožbo, ki so zapisani v odločbi Evropske komisije, ne pijejo vode. Po njegovem namreč ne gre za "zelo lahko", pač pa prej "sila težko" vnetljive stvari, ki jih lahko zažge samo požigalec.

Ob tem Brencl še vedno trdi, da ne gre za divje odlagališče, pač pa je to včasih bilo, nato pa je za svoje projekte dobil potrebna dovoljenja. Ko so mu dovoljenja pozneje odvzeli, so pnevmatike v jami postale nikogaršnje blago oziroma stvar države. Da bi ga še dodatno privili, jih zdaj prek javnih razpisov odvažajo na njegove stroške. Ker gre za veliko denarja, tudi sam toži državo in se obenem skuša poravnati, a se stvari po njegovem mnenju nikakor ne premaknejo.

Ravnanje z odpadki ne sme ogrožati zdravja ljudi
Ravnanje z odpadki v EU-ju sicer opredeljujeta dva kosa zakonodaje - okvirna direktiva o odpadkih in direktiva o odlagališčih. Okvirna direktiva o odpadkih določa načela ravnanja z odpadki, na primer načelo "onesnaževalec plača", in zavezujočo hierarhijo za ravnanje z odpadki.

Članice obvezuje k takšnemu ravnanju z odpadki, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju, torej ne pomeni tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali ter ne povzroča škode zaradi hrupa ali vonjav in za krajino ali kraje posebnega pomena.

Direktiva o odlagališčih pa določa varne pogoje delovanja za odlagališča za zaščito zdravja ljudi in okolja pred negativnimi vplivi zbiranja, prevoza, skladiščenja, predelave in odlaganja odpadkov.

Komisija je sicer danes v rednem mesečnem svežnju postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje sprejela 98 odločitev, od tega enajst drugih opominov, v osmih primerih pa se je odločila za tožbo na sodišču.