"Pripravljeni smo se pogajati z ZDA. Ponudili smo brezcarinsko trgovanje za industrijsko blago, kar smo uspešno uvedli s številnimi drugimi trgovinskimi partnericami," je von der Leyen povedala po srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem.

Pojasnila je, da je EU brezcarinsko trgovanje – na primer v avtomobilskem sektorju – Washingtonu ponudil že pred časom. "Vendar pa ni bilo ustreznega odziva," je dodala predsednica komisije.

Von der Leyen je predlog, da EU in ZDA medsebojno ne bi obračunavale carin za industrijsko blago, omenila, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sredi preteklega tedna napovedal carine na večino uvoza iz tako rekoč vseh držav sveta.

Kot je po današnjem izrednem zasedanju trgovinskih ministrov držav članic v Luxembourgu povedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, je o tej možnosti z ameriškima kolegoma prvič govoril med srečanjem v Washingtonu sredi februarja. Poleg o brezcarinskem trgovanju v avtomobilskem sektorju gre po Šefčovičevih besedah še za kemikalije, zdravila, gumo in plastiko ter stroje, pa tudi vse druge industrijske izdelke.

"Upam, da se bomo lahko v prihodnje vrnili k razpravi o tem. Trenutno ne, v prihodnosti pa bo to še mogoče," je dejal.

EU pripravljen ukrepati

O posledicah ameriških carin za evropsko gospodarstvo in odzivu EU-ja nanje na srečanju v Luksemburgu razpravljajo ministri držav članic EU-ja, pristojni za trgovino, med njimi tudi državni sekretar na slovenskem gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

Evropski komisar za trgovino Šefčovič je ministre tako seznanil z zadnjimi pogovori, ki jih je imel z ameriškimi predstavniki, kot tudi s pogovori, ki jih je imel na Kitajskem. Pogovori z Washingtonom so se doslej izkazali za težavne. Šefčovič je svoj petkov dvourni pogovor z ameriškimi kolegi opisal kot "odkrit", dejal jim je, da so njihove carine "škodljive in neupravičene".

Več ministrov je znova opozorilo na škodljivost carin, ki bodo prizadele vse, kar že kažejo padci na svetovnih borzah. Številni so se strinjali, da je prednostna naloga Unije začeti pogajanja z ZDA in preprečiti trgovinsko vojno. Kljub temu so pripravili prvi sklop ciljno usmerjenih protiukrepov.

"Ostati moramo mirni, naš odziv pa mora biti namenjen deeskalaciji. Borzni trgi kažejo, kaj se zgodi, če situacijo stopnjujemo. Vendar smo kljub temu pripravljeni sprejeti protiukrepe, če bo to potrebno, da bi Američane prisilili k pogajanjem," je dejala nizozemska finančna ministrica Reinette Klever.

Tudi Šefčovič je poudaril, da se je EU pripravljen pogajati, vendar pa ne bo čakal v nedogled. Dokler pogajanja ne bodo prinesla vidnih rezultatov, bo EU svoje interese branil s protiukrepi, sklepal nova trgovinska partnerstva s tretjimi državami in ukrepal proti preusmerjanju blaga iz tretjih držav, ki bi ga lahko sprožile ameriške carine.

Kot je na novinarski konferenci z norveškim premierjem povedala von der Leyen, bodo v ta namen vzpostavili posebno delovno skupino, ki bo spremljala, ali je po uvedbi carin sledil bistveni porast pri uvozu določenega izdelka ali v določenem sektorju.

Unija bo ta teden verjetno odobrila začetni sklop ciljno usmerjenih protiukrepov, in sicer kot odgovor na 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je Trump že uvedel sredi marca. Članice Unije naj bi tako pojutrišnjem glasovale o konkretnem seznamu ameriških izdelkov, za katere bo EU uvedel dodatne carine. Ta naj bi vključeval izdelke, kot so zobne nitke, pa vse do diamantov, carine pa naj bi začele veljati predvidoma 15. aprila.

Pričakuje se, da bo Unija do konca aprila pripravila še obsežnejši sveženj protiukrepov.

Habeck opozarja na potrebno enotnost

Francoski minister za trgovino Laurent Saint-Martin je dejal, da se pri izvajanju protiukrepov ne bi smeli omejevati, predlagal pa je tudi uporabo evropskega instrumenta za odvračanje od prisilnih ukrepov. Drugi so medtem pozivali k previdnosti.

Simon Harris, zunanji minister Irske, ki v ZDA izvaža tretjino svojega celotnega izvoza, je uporabo instrumenta za odvračanje prisilnih ukrepov označil za "zadnjo možnost" in dejal, da je po njegovem mnenju večina članic temu nasprotuje.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je ob tem dejal, da bi se moral EU zavedati, da je v močnem položaju – če bo le enoten. "Borzni trgi se že sesuvajo in škoda bi lahko bila še večja. ZDA so v šibkem položaju," je dejal Habeck in dodal, da na to kaže tudi želja Elona Muska, ki se je pred kratkim zavzel za ničelne carine med Evropo in ZDA.

Ob tem pa je poudaril, da se mora EU uskladiti. "Če se bo posamezna država pritoževala, da ima težave z rdečim vinom, druga z viskijem in tretja s pistacijami, potem na koncu ne bomo sprejeli ničesar," je opozoril.

Sorodna novica Trump Američane pozval, naj ne bodo šibki in neumni: Bodite močni, pogumni in potrpežljivi

Ameriške carine bi lahko upočasnile gospodarsko rast v EU-ju

Nove ameriške carine bi lahko upočasnile gospodarsko rast v evrskem območju, a EU je pripravljen iskati kompromise z ZDA, sporočajo iz Bruslja, kjer so pripravljeni tudi na odločen odgovor.

Kot je v pogovoru za FT dejal guverner grške centralne banke Janis Stournaras, bi lahko carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik, upočasnile evrsko gospodarsko rast za 0,5 oz. eno odstotno točko.

Stournaras je opozoril, da grozeča svetovna trgovinska vojna lahko sproži velik "negativni šok povpraševanja" v evroobmočju, ki bi lahko močno obremenil evropsko gospodarsko rast. "Precejšen negativen vpliv na rast bi lahko povzročil, da bi bila aktivnost precej šibkejša od pričakovane, kar bi inflacijo potegnilo pod naše cilje," je dejal.

Po ocenah Evropske centralne banke (ECB) bi splošna 25-odstotna carinska stopnja na uvoz evropskega blaga znižala rast evrskega območja za 0,3 odstotne točke v prvem letu, medtem ko bi proticarine EU-ja za ZDA prispevale še k dvigu za pol odstotne točke.

Uvoz blaga iz ZDA v EU je leta 2024 znašal 334 milijard evrov v primerjavi s 532 milijardami evrov izvoza iz EU-ja v ZDA.

27-članski blok se je zdaj prisiljen spopasti s 25-odstotnimi uvoznimi carinami na jeklo, aluminij in avtomobile ter "vzajemne" carine v vrednosti 20 odstotkov za skoraj vse drugo blago.