Ob vsaki krizi zunanji opazovalci postavijo pod vprašaj evropsko enotnost, vendar se je EU ob krizah vedno hitro in odločno odzval, tak je bil tudi odziv na vojno v Ukrajini, je na panelu z naslovom "Koliko Evrop v Evropi", na katerem so sodelovali tudi zunanji ministri Slovenije, Španije, Turčije, Portugalske, Islandije, Poljske in Avstrije, dejala francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone.

Po besedah portugalskega zunanjega ministra Joaa Gomesa Cravinha se Evropa, ko je soočena s krizo, vedno dobro znajde, vendar pa številna področja kažejo na težave pri strateškem razmišljanju.

Po prepričanju vodje avstrijske diplomacije Alexandra Shallenberga je EU s pandemijo covida-19 postal odpornejši, nad enotnostjo ob odzivu na rusko invazijo v Ukrajini pa so bili po njegovih besedah do neke mere presenečeni tudi sami.

Najboljši način za izhod iz krize je, da EU ohrani enotnost, je prepričan španski zunanji minister José Manuel Albares Bueno. Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da bo Evropa obstala takšna, kot jo poznamo danes, za to pa potrebujemo reformo, ki bo vzpostavila enoten evropski energetski trg, je dejal.

Vojne v Ukrajini bo nekoč konec, vprašati pa se bomo morali, kaj smo se iz nje naučili in kako se bomo prilagodili novi realnosti, je dejal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Dogovor o izvozu žita, ki sta ga Ukrajina in Rusija dosegli s posredovanjem Turčije, bo po njegovem prepričanju vodil k prekinitvi ognja in trajnemu miru.

Ko enotnost Evrope postane izziv, se moramo spomniti na vrednote, na katerih Evropa temelji, je opozorila islandska zunanja ministrica Thordis Kolbrun Reykfjord Gylfadottir.

Sorodna novica Von der Leyen: Prekiniti moramo odvisnost od umazane ruske nafte in fosilnih goriv

EU ne sme pozabiti Zahodnega Balkana

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je pri tem opozoril, da ne gre le za vrednote znotraj, ampak tudi zunaj EU-ja, in izpostavil, da Unija ne bo varna, če bo pozabila na Zahodni Balkan. Na potrebo po vztrajanju pri evropskih vrednotah je opozorila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

V zadnjih desetih, dvajsetih letih se je EU spopadel s številnimi krizami, izgubili pa smo osredotočenost na enotnost in evropske vrednote, ob vojni v Ukrajini pa zanemarili vprašanje Zahodnega Balkana, EU pa mora izpolniti svoje obljube državam, je poudarila slovenska ministrica.

Ministri so se v kontekstu energetske krize dotaknili tudi zelenega prehoda. Kot je dejal poljski minister Rau, je načrt Pripravljeni na 55 dolgoročen proces, vojna v Ukrajini pa EU-ja ni odvrnila od uresničitve njegovih ciljev. Tanja Fajon je poudarila, da zeleni prehod ni samo prioriteta, ampak nuja, kar je pokazala tudi vojna v Ukrajini.

Potreba po jasni komunikaciji

Na poznejšem panelu z naslovom "Koliko izzivov čaka Evropo?" je namestnica bolgarskega zunanjega ministra Velislava Petrova najprej izpostavila vprašanje politične stabilnosti in solidarnosti, pri čemer moramo po njenih besedah dobro premisliti, kaj ta zares pomeni. Dodala je, da smo podobno situacijo videli pri cepivih proti covidu-19, kjer je solidarnost obstajala zgolj v besedi, medtem pa je več držav kopičilo odmerke cepiv, druge pa si jih niso mogle zagotoviti.

Grški zunanji minister Nikos Dendias je ob tem dejal, da mora biti odziv Evrope na rusko agresijo in posledično svetovno krizo odločen, enoten in univerzalen. Politika se mora izkazati in ponuditi jasne in razumljive ukrepe, v nasprotnem primeru pa lahko zelo hitro sledijo nezaupanje, nemiri, protesti in celo menjave oblasti v določenih državah, je dodal.

Podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley je podobno kot grški minister poudarila potrebo po jasni komunikaciji politike.

Petrova je nato znova spregovorila o politični stabilnosti, ki po njenem mnenju prispeva k lažjemu načrtovanju za prihodnost. Z njo se je strinjal tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Dejal je še, da madžarski zunanjepolitični partnerji, ki niso iz Evrope ali Severne Amerike, na situacijo v Ukrajini gledajo povsem drugače.

Sorodna novica Zelenski na BSF-ju: Ruski teror je nekaj, kar preži na vse nas, tudi na vse državljane EU-ja

Szijjarto: Evropa mora upoštevati mnenja drugih delov sveta

Ob tem je pohvalil Turčijo in njena prizadevanja za posredovanje v konfliktu med Rusijo in Ukrajino, saj je po njegovih besedah Turčiji vsaj deloma uspelo, kjer je drugim spodletelo. Dejal je, da mora Evropa nekoliko spremeniti svojo perspektivo in upoštevati tudi mnenja drugih delov sveta, saj v nasprotnem primeru tvega poraz na ideološki ravni.

Szijjarto je nato izpostavil izzive, s katerimi se Madžarska spopada kot sosednja država Ukrajine. Stališče Madžarske je po njegovih besedah takšno, da je mir edina trajna in mogoča rešitev situacije v Ukrajini. Dodal je, da bi morale biti evropske rešitve manj boleče za Evropo kot za Rusijo, saj so v nasprotnem primeru lahko zgolj škodljive. Ob tem je spregovoril tudi o madžarski odvisnosti od uvoza ruskega plina in poudaril, da se je v podobnem položaju znašlo več evropskih držav.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je spregovoril o Zahodnem Balkanu in potrebi po integraciji regije v EU, ob tem pa je dejal, da je treba vsekakor preprečiti, da bi se vojna iz Ukrajine prelila na to območje. Katarina Barley in Szijjarto sta si nato izmenjala nekaj ostrejših besed v povezavi z madžarsko notranjepolitično situacijo, zatem pa so sodelujoči spregovorili o zelenem prehodu in vplivu ukrajinske krize na ta proces.

Grški minister je dejal, da je evropski prehod trenutno "bolj siv ali rjav kot zelen", zato je ta proces treba pospešiti, če želimo preživeti. Z njim se je strinjala tudi Katarina Barley, Szijjarto pa se je zavzel za uporabo jedrske energije. Vsi sodelujoči v razpravi so se strinjali, da sta prehod na zeleno energijo in boj proti podnebnim spremembam nujna, pri čemer so številni dejali, da je ta boj treba obravnavati ne le kot izziv, ampak tudi kot priložnost.