"Pandemija bo imela resen kratkoročen in dolgoročen vpliv tudi na svetovno trgovino, o tem ni nobenega dvoma," je poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po videokonferenci, na kateri je Slovenijo najprej zastopal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nato pa zaradi drugih ministrovih obveznosti državni sekretar.

Konkretnejše ocene o vplivu pandemije na trgovino bo po besedah državnega sekretarja verjetno mogoče podati čez mesec ali dva. V primerjavi s finančno krizo je sicer v tej krizi novo to, da so krizne razmere tako na strani povpraševanja kot na dobavni strani, medtem ko je bila v finančni krizi težava zlasti na strani povpraševanja, je izpostavil.

Slovenija bo po Cantaruttijevih besedah čutila posledice tam, kjer jih bo čutilo evropsko gospodarstvo, ker je 85-odstotno vezana na evropske trge. Kot najobčutljivejša področja je poleg storitev, ki so najbolj na udaru, izpostavil avtomobilsko in kovinskopredelovalno industrijo, belo tehniko v povezavi z Gorenjem, kemično in predelovalno industrijo ter strojegradnjo.

Lombardija pomemben slovenski partner

Med izvoznimi trgi je državni sekretar izpostavil Lombardijo, ki je eno največjih žarišč v pandemiji in izjemno pomemben partner slovenskega izvoznega gospodarstva. "Ta vpliv še lahko pričakujemo," je napovedal.

Ministri so se sicer danes strinjali, da morajo biti kratkoročno ukrepi osredotočeni na olajšanje nujne oskrbe delavcev v zdravstvu in bolnikov, in pozdravili sistem izvoznih dovoljenj za osebno zaščitno opremo, tudi nov predlog, ki predvideva nadaljevanje sedanje ureditve, vendar samo za najbolj nujne izdelke – maske za obraz –, in ki med drugim prinaša izvzetje Zahodnega Balkana iz te obveznosti.

Poleg tega so ministri po Cantaruttijevih besedah izrazili interes za znižanje ali ukinitev določenih carinskih stopenj in necarinskih ovir za uvoz osebne zaščitne opreme oziroma medicinskih proizvodov v EU, kar je glede na slovenske izkušnje zelo pomembno. Te carinske stopnje se zdaj gibljejo od dveh do 12 odstotkov, je pojasnil državni sekretar.

Za večjo razpršenost svetovnih verig

Glede dolgoročnega ukrepanja pa so se ministri široko strinjali s potrebo po spodbujanju večje razpršenosti svetovnih dobaviteljskih verig. Te bodo po navedbah državnega sekretarja deležne velikih sprememb, saj težnje v prihodnje ne bodo usmerjene le v finančno in stroškovno učinkovitost, ampak tudi v večjo prožnost.

Ne sme se namreč več ponoviti, da bo EU še kdaj odvisen samo od enega ali nekaj dobaviteljev, zlasti v strateških panogah, kot sta farmacija in medicina. Vse večje laboratorije za proizvodnjo učinkovin, pomembnih za zdravila, je Evropa preselila na Kitajsko, kar se je pokazalo kot velika težava, je ponazoril.

Mehanizem za pregled tujih naložb

Pandemija bo pospešila tudi vzpostavljanje nacionalnih mehanizmov za pregled tujih neposrednih naložb, ki jih predvideva evropska zakonodaja, sprejeta pred leti. Članice morajo nacionalne sisteme vzpostaviti do 11. oktobra letos.

Slovenija ga pospešeno pripravlja, je zatrdil Cantarutti. Med ključnimi sektorji je izpostavil medicino, zdravstvo, razvojne tehnologije, telekomunikacije, elektroenergetske sisteme, prometno infrastrukturo, vključno z Luko Koper, vodo, hrambo podatkov, letalski promet, vesoljski sektor, obrambo, blago z dvojno rabo, robotiko, surovine in prehransko varnost.
EU mora ostati odprt, vendar pa mora imeti vselej pred očmi skrb glede povečanega tveganja za strateške industrije, je opozoril Cantarutti. "Evropa ni na prodaj," je navedel besede nemškega gospodarskega ministra Petra Altmaierja.

O tveganju protekcionizma državni sekretar pravi, da znotraj EU-ja ni prostora za protekcionizem, da pa je treba zagotoviti določeno stopnjo samozadostnosti. Kljub težnjam nekaterih držav po zagotavljanju samozadostnosti na nacionalni ravni Cantarutti verjame, da se se bo težilo k samozadostnosti na ravni EU-ja, ne posameznih držav.