S 1. julijem se je od vodenja Sveta Evropske unije poslovila Češka, žezlo pa je prevzela Švedska. Kakšna je ocena češkega predsedovanja in kaj pričakuje od Skandinavcev, smo povprašali Ireno Brinar s Fakulete za družbene vede.

Kako ocenjujete češko predsedovanje Evropski uniji?

Vsako predsedovanje je ocenjeno za uspešno, tako kot olimpijske igre, če le niso bili storjeni res veliki spodrsljaji. Češko predsedovanje si je za prioritete zastavilo tri E-je : ekonomijo, energijo in Evropo v svetu. Že takoj v prvih dneh predsedovanja sta se jim zgodila 2 G-ja (Gaza - Bližnji vzod in Gas - plinska vojna med Rusijo in Ukrajino), ki sta od češkega predsedovanja zahtevala veliko diplomatske spretnosti. V prvem primeru je bilo mogoče opaziti nekaj diplomatskih spodrsljajev v obliki nasprotujočih si izjav čeških voditeljev glede Hamasovih napadov in izraelskih povračilnih ukrepov, ob tem pa še 'paralelno' misijo francoskega predsednika Sarkozyja, ki je samostojno, poleg delegacije EU-ja (ki so jo sestavljali češki zunanji minister Schwarzenberger, visoki predstavnik EU-ja za SZVP Solana in komisarka za zunanje odnose Ferrero-Waldnerjeva), obiskal nekatere države Bližnjega vzhoda, česar ne moremo imeti za 'neuspeh' češkega predsedovanja, saj je to realna slika neenotne zunanje politike EU-ja, kjer še vedno prevladujejo interesi posameznih velikih držav. V drugem primeru je češka diplomacija ob močni navezavi na Evropsko komisijo in na nekatere velike države (predvsem Nemčijo) uspela (vsaj začasno) rešiti plinski spor. In to sta ji priznali tako Nemčija kot tudi Francija.

Ob ekonomskih vprašanjih, ki so postala prioriteta češkega predsedovanja ne toliko po lastni (češki) izbiri, ampak kot posledica ekonomske in finančne krize, je češka odločitev, da vključi okolijsko problematiko med prioritete predsedovanja, vsaj malo sarkastična, še zlasti, če poznamo stališča češkega predsednika Klausa, ki zanika obstoj podnebnih sprememb in je tudi zelo skeptičen do vzpodbujanja ekoloških projektov v industriji in energetiki. Zato bi bilo utopično pričakovati kakršen koli večji prispevek češkega predsedovanja k bližajoči se koebenhavenski konferenci o podnebnih spremembah.

Kaj je bil po vašem mnenju največji uspeh predsedovanja in kaj največji spodrsljaj?

Med večje uspehe bi lahko šteli vsaj začasno razrešitev plinskega spora, še zlasti, ker so se nekatere države že spopadale s pomanjkanjem plina, med večje spodrsljaje pa enostranska (češka) pogajanja z ZDA o vizumskem režimu, in to navkljub Evropski komisiji, ki naj bi imela glavno vlogo v teh pogajanjih. Nekateri analitiki pravijo, da je Komisija zaradi tega 'kaznovala' češko predsedovanje tako, da ni posredovala predloga, ki bi nasledil haaški program že v času njenega predsedovanja, čeprav je bila to ena od njenih prioritet, ampak se je odločila, da to stori v času švedskega predsedovanja.

Kako komentirate predčasno zamenjavo vlade med predsedovanjem?

Notranjepolitične težave praviloma ne bi smele vplivati na vodenje predsedovanja, ob pogoju, da je javna uprava (administracija) usposobljena in organizirana za izpeljavo tega projekta. Tako smo imeli že v preteklosti primere, ko je sredi predsedovanja odstopila (italijanska) vlada. Gre namreč za tehnični projekt, ki se v 90 % pripravlja, vodi in izvaja v okviru posameznih vladnih resorjev predsedujoče države, kjer so glavni akterji uradniki, in to tako od najnižjih do najvišjih v posameznem ministrstvu, od njihove strokovnosti, usposobljenosti, znanja in organizacije pa so v največji meri odvisni potek, vsebina in izpeljava posameznih nalog (prioritet) predsedovanja. Tako kot država funkcionira na primer v času zamenjave ali odstopa vlade, tako to velja tudi za predsedovanje Svetu EU-ja. Samo za 10 % predsedovanja bi lahko rekli, da poteka na očeh javnosti, to je pred kamerami, kjer so glavni igralci ministri, predsednik vlade in predsednik države, za kar pa se tudi v času odstopa vlade najdejo rešitve v smislu nadomeščanja (to je zunanja forma), pri čemer sama vsebina teh dogodkov ne bi smela 'trpeti', če so bile zadeve s strani prej omenjenih uradnikov kakovostno pripravljene in organizirane. V češkem primeru so bolj kot zamenjava vlade v ospredje stopila nesoglasja med predsednikom države in vlado. In ta nesoglasja so bolj kot sama zamenjava vlada zaznamovala in tudi obremenjevala celotno predsedovanje.

Kako so po vašem mnenju na češko predsedovanje vplivali interesi večjih (pomembnejših) članic? (Morda kakšna primerjava s slovenskim predsedovanjem).

Pogosto že z definiranjem samih prioritet predsedovanja izzovemo interese velikih držav – in to se je v češkem primeru zgodilo pri vseh 3 prioritetah: delovanje gospodarstva v času finančne krize je seveda v neki 82-milijonski Nemčiji veliko bolj usodno vprašanje, ne samo za Nemčijo, ampak za celotno evropsko gospodarstvo, kot pa, na primer, na Malti; energetika in okolje prav tako, utrditev položaja EU-ja v svetu pa je tudi zaradi neenotne zunanje politike EU-ja pogosto stvar ali domena interesov velikih držav v EU-ju. Če to primerjamo na drugi strani s slovenskimi prioritetami, moramo ugotoviti, da so bile slovenske prioritete veliko manj v središču velikih interesov (ratifikacija Lizbonske pogodbe je zadeva vsake posamezne države in države ne sprejemajo 'vmešavanje' od zunaj; medkulturni dialog je pomembno, ne pa tudi strateško vprašanje velikih držav; energetsko-podnebni sveženj je Komisija šele poslala v razpravo v času slovenskega predsedovanja; druga faza Lizbonske strategije pa je nekako zvodenela ob številnih znakih, da je s svetovnim gospodarstvom nekaj hudo narobe).

Kaj pričakujete od švedskega predsedovanja?

Na švedsko predsedovanje in njegove rezultate bosta vsekakor vplivali dve zunanji okoliščini: a) Vsako predsedovanje v drugi polovici leta je 'krajše', saj poteka v času enomesečnih počitnic bruseljske administracije. b) Tako kot sta češko predsedovanje zaznamovala konec mandata in s tem tudi upadanje 'delovne vneme' Evropskega parlamenta in Komisije, bo švedsko predsedovanje na drugi strani zaznamovalo 'uvajanje' teh dveh institucij na začetku mandata. Torej časa za velike projekte ne bo. Bo pa to vsekakor primer skandinavskega modela vodenja evropskih zadev s številnimi majhnimi projekti, z zelo natančno izdelanimi idejami, z veliko ustvarjalnosti in iniciativnosti ter veliko tihega dela, ki ni toliko na očeh javnosti (v nasprotju z, na primer, francoskim modelom).