Dozdajšnji zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek odpotoval v Prištino, kjer je prevzel položaj posebnega predstavnika Evropske unije za Kosovo. To je storil, čeprav ga je predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, opozoril na jasno določbo 115. člena Ustave, po kateri morajo ministri, ki jim je prenehala funkcija, opravljati tekoče posle do imenovanja novih ministrov oziroma vlade.

"Ministri so po prenehanju funkcije vlade dolžni opravljati tekoče posle in s funkcije ministrov formalno niti ne morejo odstopiti, ker jim je funkcija prenehala že na podlagi 115. člena Ustave," je v posebnem dopisu Žbogarju zapisal Pahor in dodal še: "Glede na navedeno, morate svoje obveznosti, ki jih imate kot minister za zunanje zadeve, ki opravlja tekoče posle, le-te opravljati do imenovanja nove vlade."

Kaj o takšnem ravnanju Žbogarja meni pravna stroka, smo povprašali pravnika Toneta Jerovška in Mira Cerarja.

Cerar: Pričakuje se, da bo minister izpolnil ustavno dolžnost
Cerar pravi, da je tako ravnanje Žbogarja zelo nenavadno, saj je po ustavi v funkciji ministra, ki mu je sicer prenehal mandat, vendar mora, kot pravi Cerar, opravljati tekoče posle, za katere je po ustavi odgovoren individualno, kolektivno pa je skupaj z drugimi člani vlade odgovoren tudi za delo vlade v odstopu.

"Ne poznam okoliščin konkretnega primera, vendar pa glede na Pahorjevo reakcijo ocenjujem, da je prišlo, do ravnanja, ki z njim ni bilo usklajeno, kar je še dodatno problematično. Ne poznam natančno zaveze, ki jo je prevzel z imenovanjem, torej kdaj mora nastopiti v funkcijo, ampak v takih primerih se pričakuje, da neki minister le izpolni svojo ustavno dolžnost, preden zapusti položaj. To se na neki način običajno razume tudi v nekih mednarodnih okvirjih," poudarja Cerar.

Cerar: Žbogar ne more odstopiti s funkcije, ki je pravzaprav nima več
Na vprašanje, ali gre v Žbogarjevem primeru morda za sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi je odgovoril, da tako daleč ne želi ugibati, da pa če bi bil kakršen koli kazalnik, da je storil kakšen delikt ali kakršno koli kršitev zakona, bi predsednik vlade zagotovo moral ukrepati. "Ali bi obvestil pristojne organe ali pa bi sam ukrepal, odvisno, za kaj bi šlo," je zatrdil.

"Pravno gledano je to neka povsem specifična situacija, ker Žbogar ne more odstopiti s funkcije, ki je pravzaprav nima več. Je pa dolžan po ustavi te naloge opravljati in tukaj se lahko postavi vprašanje, ali ni s tem zanemaril te svoje ustavne dolžnosti, kar pa mora seveda presoditi predsednik vlade in ukrepati," je sklenil.

Jerovšek: Žbogar ne more nastopiti v dve službi hkrati
Jerovšek je poudaril, da Žbogar ne more nastopiti v dve službi hkrati, če gre za polni zaposlitvi, in da mora svoje obveznosti na ministrstvu opravljati do trenutka, ko je v delovnem razmerju. Vprašanje, ki se mu postavlja je, ali bi Žbogarju vlada dovolila, da opravlja tekoče posle v Sloveniji in na Kosovem funkcijo predstavnika EU-ja, ali pa obratno, da bi mu Evropska komisija dovolila, da je začasno še zunanji minister. V vsakem primeru sta po njegovem obe funkciji nezdružljivi, Žbogarjevo ravnanje pa neodgovorno do Republike Slovenije in do Kosova.

"Najbolje bi bilo, da bi prosil DZ za razrešitev zaradi nastopa funkcije na Kosovu, tu bi pa funkcijo ministra, kot to zakon o vladi omogoča, opravljal predsednik vlade, ali pa bi to opravil državni sekretar. Najmanj, kar bi pa moral prositi, je za svojo predčasno razrešitev, kar ima v vsakem primeru pravico. Skratka, odstopiti s funkcije ministra in s tem bi mu tudi prenehala obveza tekočih poslov," je izpostavil Jerovšek, ki nasprotno od Cerarja ni prepričan, da Žbogar sploh ne more odstopiti.

Jerovšek: Minister ima pravico, da odstopi
"Mislim, da lahko kot minister odstopi in s tem mu prenehajo obveznosti tekočih poslov. Seveda ne more odstopiti s tekočih poslov, vendar je bil izvoljen za ministra in minister ima pravico, da odstopi. Ker gre za tekoče posle, se pojavljajo razlage, da ker ni več minister, potem ne moreš več sploh odstopiti. Jaz mislim, da če nekdo opravlja tekoče posle, da vendarle mora odstopiti, čeprav ustava pravi, da z dnem izvolitve vlade prenehajo funkcije ministrom. Ampak vendarle je on tudi, ko opravlja tekoče posle, minister, in ne uradnik," je pojasnil.

Jerovšek meni, da pri Žbogarju ne gre za sum nevestnega dela v službi, "ker vendarle imamo vlado in predsednika vlade, ki je pravzaprav prvi človek zunanje politike. Lahko bi seveda rekli, da nekako imanentno je zunanja politika vezana v prvi vrsti na predsednika vlade in potem posledično na ministra".