O srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem tik pred vrhom Unije je premier Miro Cerar dejal, da ga veseli, da so Juncker in drugi v komisiji opazili slovenska prizadevanja.

Junckerju je dal vsa zagotovila, da bo Slovenija še naprej storila vse za obvladovanje razmer. "Postavili smo primer dobre prakse, kako se je treba soočati s to krizo," je izpostavil Cerar in dodal, da je za uspešen evropski odziv na begunsko krizo potrebno odločnejše izvajanje že sprejetih ukrepov in zakonodaje ter priprava za čimprejšnji sprejem nekaterih novih ukrepov.

Ukrepanje v državah izvora
Po besedah slovenskega premierja je vse usmerjeno v to, da bi se ukrepalo že v državah izvora in tranzita, ter da se Evropa izkaže učinkovitejša na svojih mejah, predvsem na grško-turški meji. Potrebno je tudi bolj usklajeno delovanje članic EU-ja, je še dodal.

Opozoril je, da lahko razmere na Balkanu zelo hitro eskalirajo, zato je pomembno, da je Evropa pozorna tudi na to, kaj se dogaja v Srbiji in Makedoniji. Cerar upa, da se bo napetost med Hrvaško in Srbijo čim prej umirila.

Solidarnostno načelo
Glede poziva članicam, naj okrepijo finančne prispevke v evropske sklade za soočanje z begunsko krizo in za mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z begunci, je Cerar dejal, da bo Slovenija prispevala v manjših zneskih, verjetno nekoliko več kot 30.000 evrov.

Pomembno odločitev o premestitvi 120.000 beguncev znotraj Unije so članice v torek sprejele s kvalificirano večino, ne s soglasjem, je Cerar komentiral, da je treba v tem videti, koliko je enotnosti, ne pa razhajanj. Veseli ga dejstvo, da je višegrajska država Poljska, ki je dolgo vztrajala pri drugem stališču, na koncu le podprla solidarnostno načelo. Proti dogovoru so sicer bile Slovaška, Češka, Madžarska in Romunija, Finska pa se je vzdržala.

Tusk: "Potrebujemo dejstva, ne iluzije"
"Evropska unija je na pomembni prelomnici, ključno vprašanje pa je, kako ponovno vzpostaviti nadzor na zunanji strani meje," je pred začetkom izrednega vrha Unije povedal Donald Tusk.

Predsednik Evropskega sveta Tusk je dejal, da je treba prekiniti spiralo medsebojnega obtoževanja in nerazumevanja, današnja razprava pa mora temeljiti na dejstvih, ne na iluzijah in čustvih. "Konflikta v Siriji in Iraku ne bo kmalu konec. V Siriji je osem milijonov notranje razseljenih ljudi, štirje milijoni so zbežali v sosednje države. Govorimo torej o milijonih, ne o tisočih ljudeh, ki poskušajo priti v Evropo," je opozoril Tusk.

Najbolj pereče vprašanje, ki zahteva odgovor, je po Tuskovih besedah vprašanje, kako znova vzpostaviti nadzor na zunanji meji Unije. "Sicer nima smisla, da govorimo o skupni migracijski politiki," je dejal in ob tem opozoril, da je na kocki tudi schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah. Pozval je k vzpostavitvi reda in skupnega evropskega duha.

Voditelji o kratkoročnih ukrepih
Na današnjem izrednem zasedanju voditeljev Evropske unije bo tako Tusk predlagal vrsto kratkoročnih ukrepov. Prvi je okrepitev nadzora zunanje meje s krepitvijo evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in evropskega policijskega urada Europol. Ob tem je Evropska komisija znova napovedala ambiciozne korake za vzpostavitev evropskega sistema mejne in obalne straže, predlog naj bi predstavila decembra.

Drugi niz kratkoročnih ukrepov vključuje povečanje finančne pomoči Visokemu komisariatu ZN-a za begunce, Svetovnemu programu za hrano, Turčiji, Jordaniji in Libanonu, državam Zahodnega Balkana ter državam z zunanjo mejo Unije. Ti ukrepi sicer ne bodo končali begunske krize, so pa nujni koraki v pravi smeri. Pripraviti je treba konkreten načrt, ki mora biti skupen načrt. "Nihče ne bo preglasovan," je sklenil.

S tem se je Tusk obregnil tudi ob torkovo odločitev notranjih ministrov, ki sklepa o premestitvi 120.000 beguncev znotraj Unije niso sprejeli s soglasjem, temveč s kvalificirano večino. Proti so bile Madžarska, Slovaška, Češka in Romunija, Finska pa se je vzdržala. Tusk je ob tem dejal, da je to zagotovo bolje kot nič.

Juncker: Pojdimo od besed k dejanjem
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je obžaloval, da soglasja ni bilo mogoče doseči, a poudaril, da tega vprašanja danes zagotovo ne bodo znova odpirali. "Odločitev je sprejeta, treba jo je spoštovati," je poudaril in pred začetkom vrha pozval k ukrepanju. "Čas je za ukrepanje, za podkrepitev besed z dejanji," je dejal. Da so potrebni rezultati, je prepričan tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. "Potrebujemo pragmatizem, ne ideologije (...). Na globalni pojav se ne moremo odzivati z nacionalnim egoizmom," je opozoril.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Pod mikroskopom: Koliko prebežnikov v Evropo, od kod, kam?