Predsednik Evropske komisije Barroso in češki premier Jan Fischer na sestanku v Bruslju, kjer sta razpravljala o novih možnostih za podpis Lizbonske pogodbe. Foto: EPA
Predsednik Evropske komisije Barroso in češki premier Jan Fischer na sestanku v Bruslju, kjer sta razpravljala o novih možnostih za podpis Lizbonske pogodbe. Foto: EPA
Fischer in Barroso
Ali Fischer že razmišlja o zamenjavi Klausa? Foto: EPA

Barroso je zagotovo nervozen. Ravno ko je z zeleno kljukico odkljukal Irsko, se je na obzorju pojavila nova težava: češki predsednik Vaclav Klaus. Ta je praktično do zadnjega zavlačeval svojo odločitev o nepodpisanju Lizbonske pogodbe, ki jo je češki parlament že ratificiral, vse dokler ne bodo Češke izvzeli z listine temeljnih pravic.

Ob vsem tem je zanimivo, da je podobno zahtevo o izvzetju z listine temeljnih pravic leta 2007 uspelo Veliki Britaniji in Poljski. To zdaj za Češko ni izvedljivo predvsem zato, ker bi morale pogodbo znova ratificirati vse države.

Zaradi kaotičnosti položaja se tako iz Prage že širijo govorice, da bo premier Jan Fischer Klausa preprosto zamenjal, zaradi neopravljanja svojih dolžnosti - na češkem predsednika namreč izvoli parlament in ne ljudstvo. Kako tudi ne. Fisher je bil že povabljen na poseben pogovor s predsednikom komisije Barrosom, kjer sta v Bruslju spregovorila o njegovih nadaljnjih korakih:

"Vsekakor upamo, da ne bo vzniknila nobena navidezna omejitev zoper pogodbo, saj jo je na demokratičen način že sprejel češki parlament ... češkega premierja Fischerja sem vzpodbudil, da najde rešitev za nastalo situacijo, o čemer naj se posvetuje s Švedsko, ki predseduje EU-ju, in s katero tesno sodelujemo tudi sami, ki bo odprla vrata novi pogodbi do konca tega leta," je dejal novinarjem Barroso.

Češko ustavno sodišče je že sporočilo, da bo zahtevo 17-senatorjev o preučitvi skladnost Lizbonske pogodbe s češko ustavo, obravnavalo 27. oktobra. Češka vlada pa je privolila, da bo z evropskimi partericami preučila zahtevo Klausa, ki trdi, da bi z izključitvijo Češke iz listine temeljnih pravic izključili morebitne ponovne zahteve po vrnitvi nepremičnin Nemcem, ki so jih po drugi svetovni vojni izgnali iz tedanje Češkoslovaške. Ti naj bi namreč v skladu z listino imeli pravico nepremičnine izterjati pred Sodiščem Evropskih skupnosti. To bo storila le pod pogojem, če bo predsednik zagotovil, da je to njegov zadnji pogoj z apodpis Lizbonske pogodbe.

Naj spomnimo, če Češka pogodbe ne bo ratificirala do konca leta, bi se lahko zapletlo v Veliki Britaniji. Tam se na predčasnih parlamentarnih volitvah zmaga nasmiha konservativcu Davidu Cameronu, ki je že napovedal, da bo, če pogodba do njegove zmage ne bo ratificirana v vseh članicah, razpisal referendum o dokumentu, ki naj bi reformiral EU tako, da bi povečal njegovo vlogo v svetu.