"V zadnjih 20 letih se je evropski delež svetovnega BDP-ja prepolovil. Ukrepati moramo takoj. Ura je enajst," je v vabilu voditeljem opozoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki tokrat neformalno srečanje voditeljev držav članic EU-ja vodi zadnjič.

Zasedanja se bosta udeležila tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in avtor poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU-ja Mario Draghi. Ta je v septembra objavljenem poročilu opozoril na upočasnjevanje gospodarske rasti in nizko produktivnost v EU-ju, medtem ko se potrebe povečujejo.

Krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva je sicer redna tema zasedanj voditeljev, podrobneje pa so se ji posvetili na aprilskem izrednem zasedanju v Bruslju. Tedaj so se strinjali o vzpostavitvi evropskega dogovora za konkurenčnost, ki naj bi ga v Budimpešti tudi natančneje dorekli. Tudi Michel v vabilu izrazil željo po politični izmenjavi mnenj o tem, kako financirati ambicije in katere instrumente imamo na voljo. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski premier Robert Golob.

V četrtek v središču pogovorov Ukrajina in posledice Trumpove zmage

Že v četrtek se je sicer v Budimpešti več voditeljev EU-ja udeležilo zasedanja Evropske politične skupnosti, ki ga je gostil madžarski premier Viktor Orban. Tema pogovorov so bila predvsem varnostna vprašanja, povezana v vojno v Ukrajini, pri čemer je Orban poudaril, da je nujni pogoj za mir v Ukrajini doseg prekinitve ognja.

Poseben izziv za udeležence sta tudi izvolitev Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika in skrb zaradi napovedi izolacionistične politike Združenih držav Amerike. V prvem mandatu je imel Trump tesne odnose s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, čeprav se zdita zelo različna. "Izvolili so ga Američani in branil bo interese Američanov, kar je legitimno in dobro. Vprašanje pa je, ali smo mi pripravljeni braniti interese Evropejcev," se je vprašal predsednik Macron.

Voditelji so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako naj pristopajo k reševanju razmer v Ukrajini zdaj, ko ameriška pomoč ni več samoumevna, je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj. Precej neposreden odgovor je ponudil srbski predsednik Aleksandar Vučić: "Nekdo mora govoriti o miru. Moje sporočilo je, da se je treba začeti pogajati o premirju, in ne o tem, kdo bo zmagal. Mislim, da v tej vojni ni zmagovalca".

Vučiću, Orbanu in še nekaterim je odgovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, potem ko se je po telefonu že pogovarjal z Donaldom Trumpom. Dejal je, da bi bilo popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, kar nekateri predlagajo, nesprejemljivo in samomor za Evropo. Putin, ki je Trumpu čestital za zmago, je sicer v odzivih na ameriške volitve dejal, da je Rusija pripravljena obnoviti dvostranske stike med državama in da si pobuda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini zasluži pozornost.