Ciper bo v začetku aprila le prejel naslednji obrok pomoči v višini 150 milijonov evrov, saj je po mnenju finančnih ministrov evroobmočja izpolnil vse zahtevane pogoje.

Ministri so sicer opozorili, da se Ciper še vedno sooča z izzivi ter da mora vztrajati pri fiskalni disciplini in okrepiti prizadevanja za vzdržno rast.

Vzporedno s 150-milijonskim obrokom iz evropskega reševalnega mehanizma ESM Ciper pričakuje tudi 86 milijonov evrov pomoči od Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Odstopil guverner ciprske centralne banke
Zaradi krize ciprskega bančnega sistema je odstopil guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades. Ciper je marca lani zaradi kolapsa prenapihnjenega bančnega sistema, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, prejel mednarodno finančno pomoč. Evrske države in Mednarodni denarni sklad so mu v zameno za izpolnjevanje pogojev namenili 10 milijard evrov.

Nikozija je zato temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke.

Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail in prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.

Finančnim ministrom EU-ja se mudi z bančno unijo
Finančne ministre Evropske unije čaka sicer čaka eden ključnih tednov za oblikovanje skupnega mehanizma za reševanje bank. Doseči morajo načelni dogovor, če želijo, da bo zakonodaja sprejeta še v tem mandatu, torej do majskih evropskih volitev.

Z načelnim dogovorom o skladu bi zaokrožili bančno unijo. Evropska centralna banka (ECB) že prevzema skupen nadzor, z novimi pravili bodo dorekli še, kdo odloča o zaprtju problematične banke, z medvladnim sporazumom pa, kdo vse to plača. O skladu se bodo pogajali nocoj, o pravilih za reševanje jutri, v sredo pa so predvidena še pogajanja z Evropskim parlamentom, je za Radio Slovenija iz Bruslja poročala Erika Štular.

O zaprtju oziroma sanaciji banke bo odločal poseben odbor, ministri in poslanci se pogajajo o njegovih pristojnostih in načinu glasovanja. Evropski parlament želi, da bi o začetku postopka za konkretno banko odločal le ECB, brez vmešavanja držav članic, saj naj bi to politiziralo odločanje.

Države neenotne glede delovanja sklada
Glede 55-milijardnega sklada za reševanje bank je bilo predvideno, da naj bi ga banke napolnile postopno v desetih letih, sprva pa bi vsaka država imela svoj nacionalni razdelek. Parlament zahteva, naj jih ukinejo že po treh letih in sredstva zlijejo v enoten sklad. Države niso enotne, na mizi je več predlogov. Odprto ostaja, ali naj si sklad v prehodnem obdobju potreben denar izposoja na trgu, od vlad ali od evrskega reševalnega sklada ESM.

Zvečer bodo torej pogajanja o sporazumu o skladu za reševanje bank, evrski finančni ministri, med njimi tudi Uroš Čufer, pa bodo predtem govorili tudi o Grčiji in razmerah v evrskem območju nasploh. Grčija še ni izpolnila zahtev glede strukturnih reform in bančnih dokapitalizacij, potrebnih za naslednji obrok posojila.