Evropske države se tako postavljajo po robu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in njegovim 25-odstotnim carinam na uvoz jekla in desetodstotnim carinam na uvoz aluminija v ZDA, ki jih predsednik utemeljuje z zagotavljanjem nacionalne varnosti.

Nove carine naj bi veljale za ameriške izdelke iz jekla in tudi za blago, kot so viski burbon, arašidovo maslo, motorna kolesa znamke Harley Davidson in kavbojke znamke Levi's. Uveljavljene naj bi bile do začetka julija.

EU je svoje povračilne carine v vrednosti 25 odstotkov pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) napovedal že pred tedni. V skladu s pravili WTO-ja lahko carine najhitreje začnejo veljati 20. junija.

Iz virov blizu Evropski komisiji se je izvedelo še, da bodo ustrezno uredbo, s katero bodo povračilne carine uveljavljene, sprejeli "v prihodnjih dneh". Diplomati v Bruslju so povedali, da bodo po vsej verjetnosti uveljavljene skupaj s podobnimi ukrepi Kanade 1. julija.

Trump grozi s carinami na avtomobile
V Bruslju zdaj z napetostjo čakajo, kako se bo odzval Trump, ki Evropejcem očita, da z visokim trgovinskim presežkom ogrožajo ameriško gospodarstvo. Ob morebitnem odgovoru EU-ja s povračilnimi ukrepi na njegove carine na jeklo in aluminij je že zagrozil s carinami tudi na uvoz evropskih avtomobilov in avtomobilskih delov, kar bi prizadelo predvsem nemške proizvajalce, ki so lani v ZDA izvozili skoraj pol milijona osebnih avtomobilov, veliki izvoznici pa sta tudi Velika Britanija in Italija.

Mehika in Kitajska že uvedli protiukrepe
Kanada je napovedala carine na ameriško blago v vrednosti 16,6 milijarde kanadskih dolarjev (10,8 milijarde evrov). Mehika in Kitajska sta jih že uvedli, in sicer na blago v skupni vrednosti po tri milijarde ameriških dolarjev (2,6 milijarde evrov). V nasprotju z njimi so preostale države, kot so Brazilija, Avstralija, Argentina in Južna Koreja, z Washingtonom dosegle dogovor in sprejele omejitve količin izvoza jekla in aluminija v ZDA.