Potem ko je portugalska opozicija v sredo zvečer zavrnila zadnji sveženj varčevalnih ukrepov in je odstopil predsednik portugalske vlade Jose Socrates, so vse oči uprte v finančne trge. S četrtim svežnjem ukrepov se je želela portugalska vlada izogniti prošnji za mednarodno finančno pomoč, ki naj bi bila zdaj resnično le še vprašanje časa, in bo Portugalska po vsej verjetnosti sledila Grčiji in Irski.
Primerna vsota iz začasnega mehanizma za stabilnost evra za morebitno finančno reševanje Portugalske bi bila 75 milijard evrov, če bi se vlada v Lizboni odločila za pomoč, meni predsednik evroobmočja in luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki opozarja, da mora Lizbona preprosto sprejeti dodatne varčevalne ukrepe.
Ugiba se od tega, ali bo morala država v globoki politični krizi pod pritiski finančnih trgov hitro zaprositi za pomoč, čeprav ni jasno, ali bi to lahko storila brez polnopravne vlade, pa do prepričanja nekaterih evropskih diplomatov, ki so prepričani, da bo Portugalska za pomoč zaprosila šele maja.
Predsednik Evropske komisije in nekdanji portugalski premier Jose Manuel Barroso je dejal, da so ukrepi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja, ki jih je v sredo zvečer zavrnila portugalska opozicija in s tem povzročila padec vlade, nujni za zaupanje v portugalsko in evropsko gospodarstvo. "Za zaupanje v portugalsko gospodarstvo je pomembno znova jasno potrditi konsenz o potrebi po fiskalni konsolidaciji in strukturnih reformah, za katerega verjamem, da obstaja na Portugalskem," je dejal Barroso, ki je nekdanji predsednik zdaj največje portugalske opozicijske stranke.
Poleg Portugalske so začetek vrha voditeljev sedemindvajseterice, ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Borut Pahor, zaznamovali tudi protesti evropskih sindikatov proti varčevalnim ukrepom in paktu za evro, ki so potekali med 8. in 14. uro.
Voditelji naj bi predvidoma potrdili sveženj ukrepov za spopadanje s krizo v območju evra. Nemška kanclerka Angela Merkel je dan pred vrhom vznemirila z napovedjo, da želi odpreti pogajanja o stalnem kriznem mehanizmu, ki naj bi bil že dogovorjen.
Vrh tudi o razmerah v Libiji in upravičenosti posredovanja
Voditelji Unije se ne bodo mogli izogniti niti razmeram v Libiji. Med državami članicami namreč obstajajo različna stališča glede zavezniške operacije pod okriljem resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, na čelu katerega sta Francija in Velika Britanija, razprava pa naj bi se osredotočila tudi na človeški vidik nasilja v Libiji, na okrepljeno sodelovanje glede beguncev iz Severne Afrike ter na Libijo po Gadafiju.
Najglasnejši nasprotnik posredovanja v Libiji je Nemčija, in kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, se v Berlinu sprašujejo, ali je nastop koalicije proti Gadafijevim silam primeren, pojavljajo pa se tudi dvomi o uspehu vojaške operacije, ki nima jasno začrtanih ciljev. Francija medtem vztraja, da mora politični nadzor ostati v rokah mednarodne koalicije, ki sodeluje v vojaški operaciji, medtem ko bi moral Nato v svoje roke vzeti načrtovanje in vodenje operacij. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je ob tem povedal, da bi lahko Evropska unija sodelovala predvsem pri človekoljubnih akcijah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje