Finančni ministri EU-ja so danes v Bruslju prvič razpravljali o občutljivem vprašanju reforme odločanja o davčnih temah. Izhodišče je predlog Evropske komisije, ki predvideva postopen prehod od soglasja h kvalificirani večini do konca leta 2025. Komisija trdi, da je soglasje politično anahronistično, pravno problematično in gospodarsko neproduktivno.

Zaradi evropskih volitev se tej razpravi ne moremo izogniti, je pred današnjim zasedanjem poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, ki poudarja, da gre za demokracijo in učinkovitost. Komisija predlaga postopen prehod od soglasja h glasovanju s kvalificirano večino v štirih stopnjah: v prvi fazi na področju boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, v zadnji fazi pa pri odločanju o ključnih in spornih davčnih projektih, kot sta digitalni davek in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb.

Nemčija in Francija naklonjeni predlogu
Odzivi članic so zelo različni. Ključni igralki v EU-ju, Nemčija in Francija, sta predlogu načeloma naklonjeni. Male članice, na primer Luksemburg in Malta z nizkimi davki, odpravi soglasja nasprotujejo. Med državami, ki so bolj naklonjene ohranitvi obstoječega sistema, je tudi Slovenija. To je občutljiva zadeva za vsako članico, stališče Slovenije je, da se ohrani trenutni sistem, to je konsenzualni način odločanja o davčnih zadevah, je dejal Bertoncelj. Minister pričakuje še veliko razprave, dogovora na tem področju pa po njegovi oceni ni realno pričakovati.

Slovenija je pri razmišljanjih o spremembah pri glasovanju na davčnem področju previdna, saj spremembe zakonodaje na tem področju praviloma vplivajo na davčne in s tem proračunske prihodke članic. Odločitve kvalificirane večine bi tako lahko imele neposredne javnofinančne učinke na vse članice, pri čemer posamezna država ne bi mogla uveljaviti svojih interesov, so že pred zasedanjem poudarili na ministrstvu za finance.

Septembra lani je komisija predstavila tudi predlog za premik od soglasja h kvalificirani večini pri odločanju o nekaterih temah v evropski zunanji politiki.
Predlogi za odpravo soglasja so sicer do zdaj vselej sprožali burne odzive, zlasti med malimi članicami, ki se bojijo, da bi s tem izgubile že tako omejen vpliv na odločanje v Uniji.

Komisarka na obisk Slovenije tudi zaradi NLB-ja
Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager naj bi še ta mesec obiskala Slovenijo, je v Bruslju povedal finančni minister Andrej Bertoncelj. Predvideni so pogovori o raznih temah, zagotovo pa se bosta dotaknila tudi odprtih vprašanj, kot so omejitve za NLB v okviru procesa privatizacije, je pojasnil minister. Sloveniji je v prodajnem postopku, v katerem sta se srečala ponudba in povpraševanje, uspelo prodati 65 odstotkov delnic NLB-ja, slabih deset odstotkov, konkretno deset odstotkov minus delnica, pa je ostalo neprodanih in naj bi se v skladu s terminskim načrtom prodalo do konca tega leta, je stanje povzel minister.

Slovenija po Bertoncljevih besedah zavzema stališče, da bodo prodajo nadaljevali, a da bi bilo za nadaljnji razvoj NLB-ja dobro, da bi se odpravile omejitve na področju opravljanja storitev lizinških poslov in faktoringa ter zapiranja poslovalnic, predvsem pa je ključno vprašanje prodaje hčerinske zavarovalnice NLB Vita do konca tega leta.

Evropska komisija je pred kratkim potrdila, da je v stiku s slovenskimi oblastmi glede NLB-ja, a obenem poudarila, da na splošno od članic EU-ja pričakuje spoštovanje zavez glede državnih pomoči v določenih rokih.

Minister je v odzivu na stališče komisije danes ponovil, da bodo nadaljevali prodajo preostalih desetih odstotkov minus delnica, tako da pridejo do ciljnega rezultata – da je država lastnica 25 odstotkov in delnice. Ob tem je poudaril, da gre za vmesno, prehodno obdobje do maja oziroma junija, v katerem želijo najti zadovoljive rešitve.