Evropski parlament je nagrado Saharova za svobodo misli letos podelil kongovskemu ginekologu, dr. Denisu Mukwegeju, ki zdravi žrtve posilstev in spolnega nasilja. Pomagal je že več kot 40.000 ženskam, žrtvam spolnega nasilja v vojni, je ustanovitelj bolnišnice Panzi v Bukavu na vzhodu Demokratične republike Kongo. Njegovo delo je za ljudi na Zahodu nepredstavljivo, slike, ki jim je priča vsak dan, pa nekaj, česar velika večina ne bo nikoli doživela. Ženske, ki jim poleg fizičnih ran zdravi tudi psihične rane, so (pogosto tudi množično) posiljene, oskrunjene, povzročene so jim poškodbe s cevmi pušk, bajoneti in odlomljenimi steklenicami. "Redek je dan, ko ne pride na plan nova človeška drama. Samo prejšnji teden so vojaki z mačetami pobili 50 ljudi, odprli so trebuhe več desetim ženskam in pohabili njihove še nerojene otroke. V zadnjem mesecu so pohabili več kot 500 ljudi," je tragedijo v Kongu opisal dr. Mukwege.
"Gre za eno največjih katastrof modernega časa"
"Nagrada je jasno sporočilo Evropskega parlamenta o podpori, ne samo žrtvam, ki vedo, da niso same, ampak tudi jasno sporočilo, da svet ne more ostati tiho ob teh grozljivih zločinih proti človečnosti, vojnih zločinih in zločinih proti ženskam," je povedal dr. Mukwege. "V vse bolj nestabilnih varnostnih razmerah, kjer se odpirajo vedno nova krizna žarišča, se želim zahvaliti predstavnikom evropskih narodov in pri tem osvetliti krizo, ki jo doživljajo ženske, žrtve posilstev in zlorab v DR Kongu," je dodal nagrajenec.
"Gre za svet, kjer so vrednote postavljene na glavo, kjer se banalizira nasilje in kjer so ženske uporabljene kot bojišče. Gre za eno največjih katastrof modernega časa. In če se zoperstaviš nasilju, te označijo za disidenta," je o razmerah v Kongu povedal dr. Mukwege in dodal, da je regija, kjer živi, ena najbogatejših regij na Zemlji, a da večina prebivalstva živi v ekstremni revščini, ki je povezana s pomanjkanjem varnosti.
"Žensko telo se uporablja kot bojišče in kot vojno orožje. To pa prinese številne posledice. Družine razpadajo, uničeno je temeljno tkivo družbe, prebivalci postanejo sužnji, vladajo pa gospodarji vojne. In to le zaradi pomanjkanja vladavine prava. Gre za vojno strategijo, država pa ne zmore zaščititi svojih državljanov," je pred evropskimi poslanci povedal letošnji nagrajenec, ki je pred leti tudi sam skoraj postal žrtev nasilja, a je za las ušel napadalcem.
Dejanja zahtevajo odgovor, storilci pa morajo biti kaznovani
"Kako biti tiho, ko se že 15 let dogajajo zločini, na katere se ne more navaditi niti kirurgovo oko. Kako biti tiho, ko veš, da so ti zločini načrtovani zaradi nizkotnih gospodarskih razlogov," se je vprašal ginekolog in nadaljeval: "Kako lahko človek molči, ko mu pripeljejo šestmesečnega otroka, ki so ga pohabili že v telesu?" Gre za grozovita dejanja, ki zahtevajo odgovor, nagrajenec pa je ob tem še dodal: "Na vsako posiljeno žensko gledam kot na svojo ženo, na vsako posiljeno mater gledam kot na svojo mamo in vsakega posiljenega otroka vidim kot svojega otroka."
Dotaknil se je tudi nemirnih razmer v državi. "Preveč časa in energije je že bilo porabljenih za odpravljanje posledic nasilja, ljudje pa si želijo pravice, želijo si miru in želijo si sprememb. Zato pa je potrebna politična volja," je povedal dr. Mukwege in spomnil na politični mirovni sporazum. Ta po njegovih besedah ne sme ostati le mrtva črka na papirju, zato je tudi Evropsko unijo in njene države članice kot zgodovinske partnerice pozval, naj obudijo izvajanje tega sporazuma in pripomorejo k razrešitvi konfliktov na območju Velikih jezer. "V Demokratični republiki Kongo konsolidacija države predstavlja prednostne naloge, reforma sektorja varnosti pa je ena najpomembnejših institucionalnih reform," je še dodal.
Velika težava pri spolnih zločinih v Kongu je nekaznovanje storilcev in dr. Mukwege se močno zavzema, da bi tovrstne zločine proti človečnosti strožje preganjali. Na tiskovni konferenci je pojasnil, da je veliko nekdanjih zločincev zdaj vpletenih v vladne strukture, kar zagotovo ne omogoča vzpostavitve učinkovitejšega sistema. "Moramo se bojevati proti nekaznovanosti najhujših zločinov. To prizadevanje je treba okrepiti, saj ni miru in gospodarskega razvoja brez spoštovanja človekovih pravic, brez pomoči ženskam in brez mehanizmov za ugotavljanje resnice pri spodbujanju sprave," je še povedal Saharov nagrajenec.
"Če bomo hodili v smeri miru in pravice, lahko državo pozdravimo"
"Nagrada ne bi imela takega pomena za ženske, žrtve spolnega nasilja, če je ne bi spremljajo tudi prizadevanje za mir, vzpostavitev pravosodja in demokracije. Prepričani smo, da se bodo spremembe zgodile zaradi teh pogumnih žena, ki so odločne, dostojanstvene in ki nas vsak dan znova navdihujejo," je povedal dr. Mukwege in še enkrat ponovil, da se posilstva nikakor ne smejo uporabljati kot vojno orožje.
Dr. Mukwege je nagrado posvetil svojim rojakom in jih vse skupaj pozval, naj delujejo za vzpostavitev pravne države, ki bo rešila številne težave. "Naš narod, Demokratična republika Kongo, nam pripada. Njeni naravni in človeški viri, njene institucije, prihodnost oz. usoda, so naša odgovornost. Če bomo hodili v smeri miru in pravice, ki sta nam bila odvzeta, lahko skupaj s svetom in Evropo, ki nam izraža solidarnost in želi hoditi z nami po tej poti, našo državo tudi pozdravimo," je sklenil letošnji dobitnik nagrade Saharova.
Priznanje za boj za človekove pravice
Nagrada Saharova za svobodo misli se imenuje po sovjetskem znanstveniku in disidentu Andreju Saharovu, Evropski parlament pa jo je prvič podelil leta 1988. Namenjena je posameznikom ali organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in svoboščine, še posebej za svobodo izražanja.
Iz Strasbourga,
Brina Tomovič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje