V evropskem letu državljanov bo letošnji dan Evrope v Sloveniji posvečen dialogu z državljani. 9. maja bo tako v Cankarjevem domu potekala javna razprava, kjer bo evropski komisar Janez Potočnik poslušal mnenja državljanov o prihodnosti Evrope in odgovarjal na vprašanja, povezana z EU-jem.

Evropska unija je leto 2013 razglasila za evropsko leto državljanov. Vsi prebivalci EU-ja imajo poleg nacionalnega tudi evropsko državljanstvo, ki omogoča tudi dodatne pravice in priložnosti, ki pa jih večina ne pozna dovolj dobro. Zato se je EU odločil, da bo evropsko leto državljanov namenjeno pojasnjevanju, kaj v resnici pomeni biti evropski državljan, in razlagi pravic, ki nam jih državljanstvo prinaša.

Javna razprava o prihodnosti Evropske unije z naslovom "EU Si ti - DIALOG 9/5/13" v Ljubljani, na kateri bo sodeloval evropski okoljski komisar Janez Potočnik, sodi med enega izmed 42 velikih "Dialogov", ki sicer od jeseni 2012 do pomladi 2014 potekajo po državah EU-ja. Razprava v Cankarjevem domu s slovenskimi državljani pa je edini posvet, ki bo potekal prav na dan Evrope.

"Evropa, in s tem tudi Slovenija, je soočena z globoko finančno in ekonomsko krizo. Odgovori, kako iz krize, pa so tudi v naših odzivih na globalne izzive. To so zlasti rast svetovnega prebivalstva, povečana poraba na posameznika in omejenost planeta. Vse večji pritisk na naravne vire bo nedvomno najpomembnejši omejitveni dejavnik pri naših prizadevanjih za rast in nova delovna mesta - tudi v Evropski uniji. Odgovor na našo prihodnjo gospodarsko konkurenčnost in rast je zagotovo inovativnost podjetij pri koriščenju naravnih virov," je za MMC povedal evropski komisar okolje Potočnik.

"Pri oblikovanju prihodnosti je zelo pomembna vloga državljanov. Trdno namreč verjamem, da bo pritisk ozaveščene civilne družbe tisti, ki bo ključno prispeval k odločitvam politikov in gospodarstvenikov k izbiri bolj trajnostno naravnanih rešitev. Potrebe in želje državljanov bi morale vedno predstavljati temelj strateških odločitev," poudarja Potočnik.

Kaj sploh je evropsko državljanstvo?
Letos poteka 20. obletnica koncepta evropskega državljanstva, ki ga je uvedla maastrichtska pogodba kot dopolnitev nacionalnega državljanstva. Vsi državljani 27 držav članic imajo poleg pravic, ki jim jih zagotavlja državljanstvo matične države, tudi dodatne pravice in priložnosti kot evropski državljani, ki jih lahko uresničujemo znotraj evropskega prostora, nekatere pa tudi zunaj EU-ja.

Za najbolj cenjeno pravico državljanstva EU-ja velja svoboda gibanja. Državljani EU-ja vsako leto opravijo več kot milijardo potovanj znotraj EU-ja in vedno več jih izkorišča pravico do prebivanja v drugi državi članici. Leta 2009 je tako po ocenah 11,9 milijona državljanov živelo v drugi državi članici EU-ja, leta 2010 pa se je ta številka povzpela na 12,3 milijona.

Med številne preostale pravice evropskega državljanstva spadajo tudi možnost voliti in biti voljen na lokalnih in evropskih volitvah v državi članici EU-ja, če tam prebivamo, pravica do konzularne zaščite v tujini, ki jo nudi druga država članica pod enakimi pogoji kot svojim državljanom, če naša država nima svojega konzularnega ali diplomatskega predstavništva v tuji državi, pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament ter se pritožiti pri varuhu človekovih pravic. Od leta 2012 naprej pa obstaja tudi priložnost sodelovanja pri evropski državljanski pobudi.

Evropski državljani imajo tudi pravico dostopa do blaga in storitev v drugih članicah EU-ja in pravico do izobraževanja, priznanja poklicnih kvalifikacij, pridobitve ali ohranitve pravic iz socialne varnosti. Na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pa je državljanom EU-ja zagotovljena nujna zdravstvena pomoč v drugih državah članicah, pod določenimi pogoji pa tudi možnost načrtnega zdravljenja v drugi državi.

Slovenci se čutimo državljane EU-ja
Po raziskavi Eurobarometra se je za evropske državljane opredelilo 68 odstotkov Slovencev, kar za pet odstotkov presega povprečje v EU-ju (63 odstotkov). Občutek pripadnosti državljanstvu EU-ja je med Slovenci v primerjavi z merjenjem pomladi 2012 celo rahlo porasel. Pri poznavanju pravic, ki jih prinaša državljanstvo EU-ja, pa so Slovenci povsem razdeljeni. 51 odstotkov jih je menilo, da pravice poznajo, 49 odstotkov pa, da jih ne pozna.

Glede na raziskavo Eurobarometra bi kar 59 odstotkov Slovencev želelo izvedeti več o pravicah, ki jih imajo kot državljani EU-ja. Malo manj kot polovica, 48 odstotkov, jih želi vedeti več o možnostih zaposlitve v drugi državi članici. Očitno je to posledica trenutne gospodarsko-finančne krize v Sloveniji, saj pri tem vprašanju najbolj odstopamo od povprečja EU-ja, medtem ko možnost zaposlitve v drugih državah EU-ja v povprečju zanima le 38 odstotkov anketiranih.

38 odstotkov Slovencev zanima tudi več podrobnosti o možnosti uveljavljanja zdravstvene pomoči v drugi državi članici EU-ja, 29 odstotkov pa prebivanje v drugi državi članici EU-ja. Slabo petino vprašanih (19 odstotkov) pa zanima možnost študija v drugi državi članici EU-ja, 16 odstotkov pa pravica do konzularne zaščite prek katere koli druge države članice EU-ja, kadar v državi zunaj EU-ja ne deluje slovensko diplomatsko predstavništvo.

Z Dialogi do dejavnejšega vključevanja v procese določanja v EU-ju
Po evropskih mestih že od jeseni 2012 potekajo t. i. dialogi z državljani, v katerih podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding in drugi evropski komisarji z državljani razpravljajo o želeni prihodnosti Evropske unije ter o ukrepih in reformah, ki so potrebni za izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov EU-ja.

Dialogi z državljani so namreč tudi priložnost za oživitev razprave v državah članicah o evropskih vprašanjih in s tem za spodbujanje dejavnega vključevanja ljudi v procese odločanja na ravni EU-ja ter sodelovanja na volitvah v Evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. EU se namreč spopada z resnim upadanjem udeležbe na evropskih volitvah, več kot dve tretjini državljanov EU-ja (68 %) pa menita, da njihov glas v EU-ju ne šteje.

Prihodnje volitve v Evropski parlament pa bodo prve, pri katerih bodo morale države članice pri imenovanju prihodnjega predsednika Evropske komisije upoštevati večinsko voljo državljanov, kot bo ta izražena v sestavi Evropskega parlamenta. Z udeležbo na evropskih volitvah slovenski državljani tako ne bodo izbirali le osmih slovenskih poslancev, ampak bodo vplivali tudi na imenovanje prihodnjega predsednika Evropske komisije.